Izjemen korak za slovensko energetiko

Izgradnja verige hidroelektrarn na spodnji Savi je sedmega junija 2013 s slovesnim odprtjem HE Krško doživela nov mejnik. Kot je ob tej priložnosti povedala slavnostna govornica mag. Alenka Bratušek, bo piko na i celotnemu projektu seveda postavilo šele odprtje zadnje hidroelektrarne v verigi novih elektrarn na spodnjem toku Save, to je HE Mokrice, vendar že odprtje HE Krško predstavlja izjemen korak za slovensko energetiko. Istega dne so se v Krškem prvič zapeljali tudi po novi obvoznici, ki je izjemnega pomena za mesto.

Gradnja HE Krško se je s podpisom koncesijske pogodbe med HSE (koncesionarjem) in državo (koncendentom) začela 27. novembra 2007. Za energetski del gradnje je skrbela družba Hidroelektrarne na spodnji Savi, za infrastrukturni pa Javno podjetje Infra. Gradnja je bila predvsem zaradi nedostopnosti levega brega, omejenega in ozkega prostora v rečni dolini, bližine pomembnih prometnic in globokih izkopov v dolomitni hribini tehnično zahtevnejša od predhodnih elektrarn. Zaradi omogočanja dostopa gradbene mehanizacije so morali najprej zgraditi nov most čez Savo. Če v grobem strnemo, so gradnjo zaznamovale tri zadeve: dvakratno zalitje gradbene jame, enkrat delno, drugič v celoti, zamude pri izgradnji akumulacijskega bazena zaradi česar se je gradnja s treh zavlekla na pet let in v zaključnem delu gradnje težave gradbenih izvajalcev.

Sedem odstotkov manj stroškov od načrtovanih

12. junija 2012 je bilo uspešno opravljeno prvo vrtenje z vodnim natokom na agregatu 3, v začetku julija pa prva vključitev HE Krško v elektroenergetsko omrežje Slovenije, s čimer so bile proizvedene prve kilovatne ure električne energije. Od 2. aprila 2013 poteka na elektrarni enoletno poskusno obratovanje. Če se je elektrarna gradila predolgo, pa so bili uspešni v finančnem delu, namesto ocenjene vrednosti 102,9 milijona evrov je vrednost naložbe energetskega dela izgradnje znašala le 93 milijonov evrov, kar je 7 odstotkov manj. Povprečna letna proizvodnja HE Krško bo 144 GWh.

V okviru projekta je bilo izgrajene vrsta nove infrastrukture, med drugim tudi dva kilometra dolga obvoznica in dva nova mostova. V sklopu HE Krško pa bodo v kratkem stekle tudi pomembne ureditve, ki bodo prispevale k varovanju starega mestnega jedra pred poplavami.

HESS je dobila priložnost graditi elektrarne na najdaljši slovenski reki, je v svojem nagovoru poudaril Bogdan Barbič, direktor družbe HESS in nadaljeval, da so imeli pogum, da so to priložnost izrabili in znanje, da so zgradili tretjo elektrarno po vrsti. Izpostavil je dobre izvajalce, projektante, dobavitelje, pa tudi posluh lokalne skupnosti, sicer ne bi dosegli tega kar so. Zato se je ob tej priložnosti vsem imenovanim za sodelovanje tudi zahvalil. Obenem se je ozrl tudi v prihodnost, saj je pred njimi nova priložnost, gradnja dveh novih hidroelektrarn, pri čemer je prepričan, da bodo uspešni tudi tam.

Skrbeti moramo, da bodo naše reke skupaj z našo vestjo ostale čiste

V Republiki Sloveniji si prizadevajo za zanesljivo, trajnostno in konkurenčno oskrbo države z energijo je v svojem nagovoru povedala predsednica vlade mag. Alenka Bratušek.

Med pomembnimi cilji, ki jih bodo zasledovali, je tudi zanesljiva in kakovostna oskrba z električno energijo in spodbujanje izrabe obnovljivih virov energije. Energetska strategija Slovenije mora temeljiti tudi na izpolnjevanju zahtev podnebno energetske zakonodaje EU glede zniževanja izpustov toplogrednih plinov, zniževanja končne porabe energije in povečevanja deleža izrabe obnovljivih virov energije.

V nadaljevanju se je dotaknila tudi okoljske tematike, zaradi katerih se lahko projekt tudi zavleče: »Poudariti želim, da je lahko le s skrbnim načrtovanjem in pozorno gradnjo mogoče zagotoviti, da hidroelektrarne energijo, ki jo pridobivajo, zares pridobivajo na trajen oziroma obnovljiv način. Hidroelektrarne sicer v primerjavi z drugimi načini proizvajanja električne energije sodijo med bolj trajnostne, a je potrebno upoštevati najrazličnejše vplive na okolje, ki jih ima umestitev tovrstnega objekta v prostor – od vplivov na številne vrste rečnega življenja do sprememb pri višini podtalnice. Zato se postopki za pridobitev vseh dovoljenj včasih zdijo birokratski in neprilagodljivi – a skrbeti moramo, da bodo naše reke skupaj z našo vestjo ostale čiste. Celotna veriga hidroelektrarn, tako načrtovana, kot obstoječa, bo bistveno pripomogla k doseganju ciljev proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov.«

Investicija v tako pomemben projekt predstavlja resnično velik zalogaj za proračun države, občine in podjetij, ki sodelujejo pri njegovi realizaciji, je poudarila Bratuškova, vendar hidroelektrarne dolgoročno prinašajo cenejšo električno energijo in povečujejo delež proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov. Pri tem ne bi smeli pozabiti, da gradimo infrastrukturo, ki bo ostala rodovom za nami.

V politiki si želijo mirnih voda

Bratuškova se je v svojem nagovoru dotaknila tudi drugih, neenergetskih pridobitev projekta in poudarila, da odprtje tako za Krško in Posavje kot celotno Slovenijo predstavlja pomemben mejnik: »Vsi se verjetno še zelo dobro spomnimo poplav reke Save, ki so v preteklosti povzročile veliko škode. Zaradi vse bolj opaznih podnebnih sprememb in vplivov, ki jih imajo le-te na naše domove in življenja, je potrebno pri vseh novih investicijah posebno pozornost nameniti tudi temu vidiku. S podobnimi projekti se urejajo brežine reke ter bližnje okolje. Urejene brežine pa prav tako preprečujejo poplavnost in desetine milijonov škode, ki jo povzročajo poplave.

Prebivalci Krškega in okolice verjetno s še večjim veseljem gledajo tudi na drugi pomemben infrastrukturni objekt, to je ureditev prometne infrastrukture v občini. Občina Krško je namreč ob umeščanju hidroelektrarne v prostor modro sledila ciljem, ki bi okoliškim krajem lahko prinesli dolgoročne koristi. V državni lokacijski načrt izgradnje hidroelektrarne Krško je bila namreč vključena tudi obvoznica z gradnjo dveh novih mostov in cestno povezavo, ki bo pomagala odpraviti prometne zastoje skozi Krško,« je povedala Bratuškova in obenem vsem, ki so sodelovali pri teh pomembnih podvigih, iskreno čestitala. Kot je dejala, so dokaz, da je mogoče z dobrimi idejami, načrtovanjem in strokovno izvedbo tudi v času gospodarske krize premagati ovire in ustvarjati dodano vrednost. Kljub temu, da so ob tako obsežnem projektu naleteli na številne zaplete, so sadovi res trdega dela, velikokrat ravno zaradi ovir, ki so jih premagali, še toliko bolj sladki.

»Veseli me, da tudi v času gospodarske in finančne krize projekt dokončanja celotnega niza hidroelektrarn na reki Savi teče naprej. Hidroelektrarna Brežice, kot naslednja v nizu novih hidroelektrarn, po obsegu in zahtevnosti presega vse dosedanje projekte, zato cenim, da so vaši pogledi že danes, ko otvarjamo hidroelektrarno Krško usmerjeni tudi proti Brežicam in Mokricam in da ostajate optimistični. Verjamem, da boste s trdim delom in poudarkom na sodelovanju ostali uspešni. V politiki si želimo mirnih voda, zato imamo z vami verjetno veliko skupnega. V primeru, da so politične vode preveč razburkane, je težko sprejemati pomembne odločitve in na zelo deročih rekah je nemogoče postavljati hidroelektrarne. Zato vsem skupaj želim ravno pravšnje pretoke in mirne vode,« je sklenila Bratuškova.

HE Krško je plod interdisciplinarnega dela

Direktor javnega podjetja Infre, Vojko Sotošek, je poudaril, da je Infra je v tem času uspela dokončati vse ključne projekte, ki so vezani na zagotavljanje poplavne varnosti v tem prostoru in hkrati zagotoviti dovolj vode, da so lahko napolnili bazen, ki je bila prioriteta gradnje, s čimer je lahko elektrarna začela obratovati. Miran Stanko, krški župan, je povedal, da so oba objekta dolgo pričakovali in se spomnil prvih začetkov razmišljanja o tem, da bi tukaj stala elektrarna. Kot je poudaril, je HE plod dela mnogih ljudi, je plod interdisciplinarnega dela, kjer je bilo udeleženih veliko ljudi in strokovnjakov: »Lahko se pohvalim, da je cela gradnja tekla tekoče, ker so bili vsi voljni delati za isti cilj. Delovanje elektrarne pomeni za občino Krško regulacijo vodotoka, kajti v zadnjih 20 letih smo doživeli kar nekaj poplav, ki so dodobra uničili staro mestno jedro. HE Krško se veselimo in pričakujemo, da takih dogodkov ne bo več.«

Gradnja hidroelektrarn postaja tudi izvozni artikel Slovenije

Da so hidroelektrarne plod domačega znanja, je v svoji izjavi poudaril Blaž Košorok, generalni direktor HSE in z velikim ponosom nadaljeval, da to lahko postaja tudi izvozni artikel Slovenije: »Praktično lahko naredimo vse doma, od načrtovanja izvedbe izgradnje. Imamo znanje, tudi gradbeno. Tudi vsa naša prihodnja prizadevanja bodo usmerjena v skrb za okolje na področju, ki velja za okoljsko enega najbolj občutljivih, in to tako na področju gradnje novih proizvodnih zmogljivosti kot na področju raziskav, razvoja in prenosa znanja, predvsem v ciljni skupini mladih,« obljublja Košorok, ki je navedel izgradnjo verige elektrarn na spodnji Savi kot primer dobre prakse.

Zadovoljen je tudi Sandi Ritlop, vodja projekta izgradnje HE Krško in odgovorni nadzornik ter začasni direktor HSE Invest, saj, kot pravi, gre zgodba naprej: »Vse težave, ki smo jih imeli, so na tak dan pozabljene. Smo pa načeloma za to tu, da težave rešujemo. Tendenca gre naprej, po Savi dol in tudi po Savi navzgor. Mi smo sodelovali pri vseh novih elektrarnah do zdaj, to je bil tudi namen za ustanovitev naše družbe. Mi smo v pripravljenosti, zagon je vedno, samo da pridejo projekti,« je zaključil Ritlop.

Vladimir Habjan