Energetske naložbe kot priložnost za preboj
Tako je vsaj sklepati iz odgovorov na vprašalnik, ki ga je nedavno Energetska zbornica Slovenije poslala svojim članom. Kot so sporočili, so na osnovi vrnjenih vprašalnikov 18 družb, med njimi največjih slovenskih energetskih podjetij (operaterji na trgih električne energije in zemeljskega plina, družbe proizvajalke električne energije iz vseh virov energije, trgovci z energijo, komunalno podjetje in neprofitni zavod) pripravili kratko analizo, ki je pokazala, da omenjena podjetja v finančni perspektivi 2021 do 2027 načrtujejo za skoraj 2,5 milijarde investicij. Takšnih, ki bi jih lahko začeli izvajati takoj oziroma v začetnem obdobju do leta 2024 pa je za dobrih 937 milijonov evrov, od tega v vzhodni Sloveniji za 637 milijonov evrov, v zahodni Sloveniji pa za 300 milijonov evrov.
V Energetski zbornici Slovenije ob tem poudarjajo, da je še posebej pomembno, da so med načrtovanimi naložbami v ospredju predvsem naložbe povezane z zelenim prehodom oziroma tranzicijo v nizkoogljično družbo. Tako kar dve tretjini sodelujočih podjetij načrtuje naložbe v uvajanje in krepitev zelenih tehnologij, polovica jih je navedla tudi naložbe v nova delovna mesta, digitalizacijo poslovanja in uvajanje novih poslovnih modelov, dobra petina pa načrtuje projekte v okviru zaveze za krožno gospodarstvo. Še bolj konkretno pa je analiza pokazala, da jih kar tri četrt pripravlja projekte na področju obnovljivih virov energije, tri petine na področju zniževanja emisij toplogrednih plinov oziroma uvajanje nizkoogljičnih tehnologij, več kot polovica je navedla naložbe v pametna omrežja, električno mobilnost in učinkovito rabo energije, nekaj podjetij pa načrtuje tudi naložbe v pametne skupnosti.
Energetska zbornica je rezultate omenjene raziskave posredovala tudi vladi, vladni službi za razvoj in kohezijsko politiko ter ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo in v dopisu poudarila, da bo Slovenija imela v naslednji finančni perspektivi 2021 do 2027 na voljo največ evropskih sredstev doslej ter, da je pomembno, da se ta denar porabi ne le za okrevanje gospodarstva po pandemiji COVID-19, temveč tudi za preboj v digitalno in zeleno družbo, k čemur lahko v veliki meri prispevajo prav projekti s področja energetike.
1384