Iskalnik

ELES v razdelilno-transformatorski postaji (RTP) Maribor zaključuje dve pomembni investiciji, s katerima bo izboljšana zanesljivost elektroenergetskega napajanja na Štajerskem ter povečana stabilnost slovenskega elektroenergetskega sistema. Skupna vrednost obeh projektov, ki bosta zaključena v letu 2025, znaša 25 milijonov evrov.

Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo je objavilo javni razpis za sofinanciranje celovite energetske prenove stavb v lasti in rabi občin za obdobje 2023–2027. Namen razpisa je spodbujanje energetske učinkovitosti in proizvodnje OVE in s tem zelene preobrazbe za podnebno nevtralnost.

V letu 2023 je poraba primarne energije v EU dosegla 1.211 Mtoe, kar je bilo za 3,9 odstotka manj kot leto prej, končna raba pa je znašala 894 Mtoe in je bila za 3 odstotke manjša kot leta 2022.

Prosperia tudi v letu 2025 načrtuje vrsto energetskih dogodkov, prva priložnost za izmenjavo mnenj z vodilnimi energetskimi in drugimi strokovnjaki pa bo že konec januarja na srečanju Energetika in regulativa 25. Do konca leta lahko še ujamete popuste za zgodnjo prijavo.

Elektrika je bila v prvem polletju za gospodinjstva dražja, plin pa cenejši. Največji, 36-odstotni, delež v proizvodnji električne energije so prispevale hidroelektrarne, delež sončnih in vetrnih elektrarn pa je znašal 8 odstotkov. Poraba elektrike se je v primerjavi z lani povečala, a še vedno bila nižja kot leta 2022.

Sredstva bodo namenjena 39 investicijskim projektom v osmih državah članicah EU, vključno s prvim projektom v Sloveniji, ki je postala upravičenka sklada leta 2024.

Ta delež je za 18 odstotnih točk nižji od cilja za leto 2030, ki znaša 42,5 odstotka. Za dosego cilja bi se delež OVE od leta 2024 do 2030 moral povečati za 2,6 odstotne točke na leto. 
 

Vlada je včeraj sprejela sklep o preveritvi ustreznosti sistema petih časovnih blokov in dveh sezon, določenega v Aktu o metodologiji za obračunavanje omrežnine za elektrooperaterje. Hkrati je ministrstvu naložila pripravo analize in predlogov za prilagoditev prispevkov za podporo proizvodnji električne energije iz obnovljivih virov in soproizvodnje z visokim izkoristkom.

V njem je določila ambiciozne cilje do 2030 za zmanjšanje emisij, večjo energetsko neodvisnost ter pospešen prehod na čiste vire energije. Načrt vključuje ukrepe, ki bodo Sloveniji zagotovili trajnostno prihodnost in energetsko varnost.

V letu 2024 se namensko premoženje in kapital Eko sklada, Slovenskega okoljskega javnega sklada, povečujeta za 12,6 milijonov evrov. To bo omogočilo nadaljnjo podporo investicijam, ki prispevajo k bolj zeleni in trajnostni prihodnosti.