Iskalnik

Člani upravnega odbora Energetske zbornice Slovenije so se seznanil z analizo cen električne energije in zemeljskega plina v Sloveniji in drugih državah članicah EU v obdobju 2019 – 2023, vlogo obnovljivih virov v energetski bilanci in potekom socialnega dialoga.

Slovenija se bliža zastavljenim ciljem zelenega prehoda, vendar bo te cilje vse težje zasledovati. Trenutno v državi ne gradimo nobenega velikega energetskega objekta, saj se investitorji pogosto soočajo s problematičnim umeščanjem v prostor in nasprotovanji dela javnosti. Slovenski investitorji svoja energetska vlaganja zato že usmerjajo tudi v tujino, predvsem se ozirajo k sosednji Hrvaški. Vse to v času, ko smo pred ključno odločitvijo o največji (energetski) investiciji v državi. O izzivih slovenske energetike so na včerajšnji konferenci Green Future Summit – zelena prihodnost regije razpravljali energetiki, gospodarstveniki, politiki, finančniki in tehnološki strokovnjaki.

Namen projekta je nadaljevati zbiranje podatkov o energetskih lastnostih stavb v Sloveniji in energetskega upravljanja stavb javnega sektorja za zagotovitev sistemske podpore doseganju strateških nacionalnih ciljev na področju upravljanja z energijo, povečanja učinkovite rabe energije in deleža obnovljivih virov energije, ozaveščenosti lastnikov, kupcev in uporabnikov stavb in stanovanj ter zmanjševanja energetskih emisij.

Najnovejša analiza družbe SolarPower Europe razkriva, da je Evropa leta 2023 namestila za 17,2 GWh novih sistemov za shranjevanje električne energije, kar je 94-odstotno povečanje v primerjavi z letom 2022. To je tretje zaporedno leto podvojitve trga.

Svet Agencije za energijo je na predlog vodstva agencije sprejel odločitev, da se začetek uporabe prenove obračuna omrežnine prestavi na 1. oktober.

Upravljanje zanesljivih in odpornih energetskih sistemov je vedno večji izziv, saj je energetske sisteme treba prilagoditi glavnim trendom, ki vplivajo na sektor, med drugim tudi kibernetskim grožnjam, v uvodniku tokratne izdaje revije Naš stik piše Polona Bahun. Kibernetska varnost je bila osrednja tema tokratne revije, v kateri lahko preberete tudi pogovor s predsednikom uprave družbe GEN-I, Maksom Hleblom, pa tudi kako ambiciozno je zastavljen prenovljeni NEPN, koliko naj bi nas stal drugi blok jedrske elektrarne in kako so se pri družbi Elektro Ljubljana lotili uvajanja dinamičnega upravljanja prožnosti sončnih elektrarn. O jedrski energiji smo se pogovarjali z Martinom Novšakom, na delovnem mestu pa obiskali mag. Andreja Bučarja. 

GZS Posavska gospodarska zbornica Krško je v sodelovanju z MGTŠ, SPIRIT Slovenija in drugimi tradicionalnimi podporniki inovativnosti že enaindvajsetič podelila priznanja najboljšim inovacijam v regiji Posavje. Letos so podelili štiri zlate, osem srebrnih in štiri bronaste nagrade.

Ker velika poraba električne energije in priklopi OVE na omrežje povzročajo čedalje več preobremenitev omrežja, so v Elektru Ljubljana maja lani uvedli storitev prožnosti.

Borzen je objavil dva javna poziva za dodelitev subvencij za samooskrbne sončne elektrarne za fizične osebe brez net meteringa in dodelitev pomoči v obliki neposrednih nepovratnih sredstev pravnim osebam za investicije v nove proizvodne naprave za proizvodnjo električne energije iz OVE ter za hranilnike električne energije v kombinaciji s proizvodnjo energije.

Aktivisti Greenpeace Slovenija so konec minulega tedna na Tartinijevem trgu v Piranu simbolično razgrnili vetrnico, katere osrednje sporočilo je bilo, da je tudi vetrna energija del naše energetske prihodnosti, pri čemer pa bo za boljšo sprejemljivost vetrne energije treba spremeniti dosedanje načine komunikacije s prebivalci.