40 let od vključitve NEK v elektroenergetsko omrežje

Leto 1981 je bilo za NEK leto pomembnih dosežkov. Po sedmih letih sta se zaključevali gradnja in montaža opreme. Gradbišče se je spreminjalo v obratovalni objekt in odgovornost za varno obratovanje so prevzeli domači strokovnjaki. Elektrarna je postala jedrski objekt, ko je bilo 7. maja vloženo gorivo v reaktor. 11. septembra je bila prvič vzpostavljena samovzdrževalna reakcija in 2. oktobra je bila elektrarna prvič sinhronizirana z elektroenergetskim omrežjem. Poskusno obratovanje se je končalo konec naslednjega leta, januarja 1983 pa se je začelo komercialno obratovanje. Od takrat je elektrarna pomembna ustvarjalka zanesljivega delovanja elektroenergetskega sistema.

Ob strokovnem vodenju, skrbnem vzdrževanju in premišljenem posodabljanju je NEK stopnjevala svojo obratovalno učinkovitost. Od začetka poskusnega obratovanja je tako NEK proizvedla 200 milijard kilovatnih ur električne energije, kar pomeni oskrbo vseh slovenskih gospodinjstev za 58 let! Posodobitve opreme in procesov ter povečanje moči in prehod na 18-mesečni gorivni cikel ji omogočajo, da v letih z remontom proizvede okoli 5,4 teravatne ure električne energije in v letih brez njega 6 teravatnih ur. S svojo predvidljivostjo in zanesljivostjo obratovanja ter konkurenčnostjo proizvedene električne energije pomembno prispeva k nemotenemu delovanju elektroenergetskega sistema in dostopnosti električne energije za gospodarstvo in gospodinjstva. Sprejete zaveze ob soočanju z izzivi podnebnih sprememb pa izpostavljajo tudi nizkoogljičnost v NEK proizvedene električne energije in pomen dolgoročnega obratovanja NEK za nadzorovano in vzdržno preobrazbo elektroenergetskega sistema. NEK pa je priznana tudi v tujini, saj je po varnostnih kazalcih ena izmed desetih najbolje ocenjenih jedrskih elektrarn v Evropi.