Agencija za energijo objavila Poročilo o stanju energetike v letu 2020
Agencija za energijo je že dvajseto leto zapored objavila Poročilo o Stanju na področju energetike v letu 2020, ki je bilo zaradi posledic povezanih z pandemijo polno posebnosti in preizkušenj tudi za energetski sektor, ki je znova potrdil, da svojo temeljno vlogo zagotavljanja nemotene oskrbe z električno energijo uspešno opravlja tudi v najhujših kriznih razmerah. Kot je v uvodnem nagovoru zapisala direktorica agencije mag. Duška Godina, se je lani obseg gospodarskih dejavnosti, odvisnih od energije, občutno zmanjšal, pri čemer so se nekatere dejavnosti celo povsem ustavile. To je temeljito spremenilo podobo sveta, vključno z energetskimi trgi in ni vplivalo le na manjšo porabo energije, ampak se je hkrati povečala tudi negotovost obratovanja energetskih sistemov. Ob tem smo na globalni ravni zaznali zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in zmanjšano obremenitev okolja, kar nedvomno potrjuje, da prav naš način življenja in naše dejavnosti najpomembneje vplivajo na spremembo okolja. Jasno se je pokazalo, kako na okolje vpliva energetika, zato je, kot izpostavlja mag. Godina, treba procese in odločitve, ki vodijo v manj ogljično gospodarstvo oziroma energetiko, pospešiti, se o njih nujno dogovoriti in jih zapisati v nacionalne strategije ter koncepte tudi za panoge, tesno povezane z energetiko.
Kot rečeno, so se kljub kriznim razmeram energetska podjetja odlično odrezala, odjemalcem pa je bila ves čas zagotovljena kakovostna oskrba z električno energijo, zemeljskim plinom in toploto, večinoma nemoteno pa so potekale tudi vse načrtovane naložbe za obnovo proizvodnih objektov ter vzdrževanje in razvoj omrežij. In kaj je pokazala podrobnejša analiza posameznih ključnih kazalnikov dogajanj na področju oskrbe z električno energijo? V elektroenergetski sistem je bilo lani oddanih 15.748 GWh električne energije, pri čemer se je delež zagotavljanja potrebne električne energije iz fosilnih goriv lani nekoliko zmanjšal in dosegel 26,6 odstotka (2,3-odstotno zmanjšanje glede na leto prej), iz obnovljivih virov smo zagotovili 35 odstotkov električne energije, preostalih 38,4 odstotka pa je prispevala krška nuklearka. Zaznati je bilo tudi občutno povečanje naprav za samooskrbo, saj se je njihovo število lani glede na leto prej skoraj podvojilo in jih je bilo konec leta že 8641. Manjše elektrarne, ki so vključene v podporno shemo, so prispevale 7,3 odstotka električne energije, pri izvajanju podporne sheme za naložbe v obnovljive vire energije pa sta bila v letu 2020 izvedena dva javna poziva. Žal je že tretje leto zapored od 20 milijonov evrov zagotovljenih sredstev nerazdeljenih ostalo skoraj 16 milijonov, pri čemer kot ključno še vedno ostaja odprto vprašanje izvedljivosti predvsem vetrnih elektrarn. Zaradi nekoliko višje proizvodnje in manjšega povpraševanja, je bila lani pokritost porabe električne energije z domačo proizvodnjo najvišja v zadnjih petih letih – 92,6-odstotna. Zaradi zmanjšanja gospodarskih dejavnosti, še posebej v prvi polovici leta, se je lani zmanjšala tudi skupna poraba elektrike, ki je v letu 2020 z upoštevanjem porabe ČHE Avče in izgub v omrežju dosegla 13.742 GWh, kar je bilo za 677 GWh oziroma 4,7 odstotka manj kot v letu 2019.
Ob koncu leta 2020 je bilo sicer na slovenski elektroenergetski sistem priključenih 963.779 končnih odjemalcev električne energije oziroma za 0,4 odstotka več kot leto prej. Naj še omenimo, da se je končna cena dobave električne energije za značilnega gospodinjskega odjemalca v letu 2020 v primerjavi z letom 2019 znižala za 4,8 odstotka, predvsem kot posledica sprejetih izrednih ukrepov agencije in vlade zaradi epidemije covida-19 v obdobju od 1. marca do 31. maja. Delež omrežnine v končni ceni električne energije za značilnega gospodinjskega odjemalca je v letu 2020 znašal 30,4 odstotka, delež energije 41,1 odstotka, delež prispevkov 8,7 odstotka, delež DDV in trošarine pa 20 odstotkov.
Celotno poročilo je dosegljivo na spletni strani Agencije.
871