Akcijski načrt po misiji EPREV

Vlada RS se je na svoji 178. redni seji 26. aprila 2018 seznanila s poročilom o izvedbi akcijskega načrta sEPREV 2016 (simulirana misija »Emergency Preparedness Review«), ter s poročilom misije EPREV (»Emergency Preparedness Review«), ki so ga opravili strokovnjaki Mednarodne agencije za atomsko energijo. Vlada RS je na isti seji sprejela Akcijski načrt po misiji EPREV in naložila ministrstvom in vladnim službam ter organom v sestavi izvedbo nalog iz Akcijskega načrta. Uprava RS za jedrsko varnost bo o izvedbi Akcijskega načrta po misiji EPREV poročala vladi najkasneje do 31. 1. 2020.

Slovenija je najmanjša jedrska država na svetu. Ne glede na to mora zagotavljati enako pripravljenost na jedrsko nesrečo kot večje države, saj ima jedrska nesreča katastrofalne posledice velikih razsežnosti. Jedrsko varnost je potrebno jemati skrajno resno, kar potrjujejo strogi predpisi in mednarodni standardi. Del zagotavljanja ustrezne jedrske varnosti je tudi pripravljenost na ukrepanje v primeru jedrske nesreče. Izmed vseh nesreč je jedrska najbolj zahtevna in obsežna, saj nevarnost prihaja iz zelo kompleksnega objekta, ionizirajoče sevanje vzbuja strah, posledice so nepredstavljive z obsežnimi območji, kjer ni možno bivati (lahko tudi pretežni del Slovenije), z dolgotrajnimi napori sanacije, itd. V Sloveniji je odziv na jedrsko nesrečo načrtovan na vseh ravneh, tudi na državni ravni. Vključena je večina ministrstev. Svetovalno vlogo ima Uprava RS za jedrsko varnost, odločitve pa sprejema Poveljnik CZ RS. Ukrepe se izvaja na regijski in lokalni ravni. V vsakem primeru je vključena tudi bližnja in širša mednarodna skupnost. Ukrepanje določa Državni načrt zaščite in reševanja ob jedrski ali radiološki nesreči s podrejenimi regijskimi načrti, načrti dejavnosti ministrstev, itd. Ukrepanje se redno vadi v vajami različnega obsega. Pripravljenost na državni ravni koordinira Medresorska komisija za spremljanje izvajanja državnega načrta zaščite in reševanja ob jedrski ali radiološki nesreči.

Vodilno vlogo za zagotavljanje visoke jedrske varnosti na mednarodni ravni ima IAEA (Mednarodna agencija za atomsko energijo s sedežem na Dunaju). Eden od mehanizmov IAEA so tudi pregledovalne misije, ki jih države lahko povabijo, da izvedejo neodvisni pregled stanja za specifično področje jedrske varnosti. Ena od takšnih misij je tudi EPREV (»Emergency Preparedness Review« Mission) za področje pripravljenosti na jedrske in radiološke nesreče, ki jo je Slovenija povabila in je bila izvedena med 5. in 16. novembrom 2017. Misija je med pregledom na splošno pohvalila pripravljenost Slovenije na jedrske in radiološke nesreče ter med drugim izpostavila odlično sodelovanje vseh deležnikov in organizacij, vključenih v odziv. Izpostavila je tudi tri dobre prakse, ki bodo služile kot pomoč na boljšo pripravljenost tudi drugim državam. Poleg spletne platforme za komunikacijo in koordinacijo zaščitnih ukrepov ter sistema GIS, ki centre za obveščanje avtomatsko opozarja na prisotnost najbolj nevarnih virov sevanja na lokaciji morebitne intervencije, je bila kot dobra praksa izpostavljena tudi tako imenovana simulirana misija EPREV (sEPREV), na podlagi katere je Vlada RS vsem deležnikom že v začetku leta 2017 naložila določene akcije za izboljšanje pripravljenosti na tem področju.

Poleg dobrih praks je misija EPREV prepoznala tudi več področij, kjer so na podlagi mednarodnih standardov možne večje ali manjše izboljšave. Misija je tako v svojem poročilu izpostavila 19 priporočil (»recommendations«),ki obravnavajo ključne vidike, kadar posamezne zahteve mednarodnih standardov niso izpolnjene ter 12 predlogov (»suggestions«),ki predstavljajo priložnost za nadaljnji napredek in učinkovitejše izvajanje na področjih, kjer so zahteve standardov deloma ali v celoti izpolnjene. Celotno poročilo misije EPREV (v angleškem jeziku) je na voljo na spletni strani Uprave RS za jedrsko varnost.

Na podlagi priporočil in predlogov misije je Vlada RS sprejela Akcijski načrt po misiji EPREV, ki vsebuje ugotovitve in priporočila oz. predloge misije, ključne potrebne izboljšave (akcije), nosilce nalog in sodelujoče ter roke za izvedbo. Vse potrebne akcije naj bi se izvedle do konca leta 2019. Z izvedbo akcijskega načrta se bo v Sloveniji izboljšala pripravljenost na jedrske in radiološke nesreče, obenem pa bodo izpolnjeni tudi pogoji za t. i. pregledovalno misijo EPREV (»follow up« mission), ki bo čez nekaj let pregledala napredek na tem področju ter na novo ocenila pripravljenost naše države na jedrsko in radiološko nesrečo po izvedenih izboljšavah in spremembah.