Ambiciozni cilji pri izrabi energije oceanov

Evropska komisarka za ribištvo Maria Damanaki in komisar za energijo Günther Oettinger sta predstavila nov akcijski načrt, s katerim želi v Evropi prispevati k nadaljnjemu razvoju obnovljivih virov energije iz oceanov, vse do popolne industrializacije. Kot sta poudarila, imajo morja in oceani velik potencial za ustvarjanje gospodarske rasti in tako zelo potrebnih delovnih mest (10 do 12 delovnih mest na MW oziroma 4000 delovnih mest do leta 2020). Ko pomagamo sektorju energije oceanov, da se v celoti razvije, lahko ta potencial uresničimo z inovacijami in hkrati zagotovimo čisto in obnovljivo energijo za Evropo. Prav tako ima energija oceanov pomemben potencial za povečanje zanesljive oskrbe z energijo in zmanjševanje emisij. Tehnologije izkoriščanja energije oceanov pa lahko povečajo konkurenčnost evropske industrije. Po predvidevanjih Evropske komisije bodo tehnologije izkoriščanja energije oceanov dolgoročno postale pomemben element svetovne energetske politike. Zato Evropska komisija želi spodbuditi tehnološke inovacije ter doseči cilje iz strategije Evropa 2020 in druge cilje v prihodnosti. Širok izbor virov obnovljive energije, med katere sodi tudi energija oceanov, namreč olajšuje vključevanje teh virov v evropski energetski sistem.

Kljub nedvomnemu potencialu pa se ta obetavni novi sektor spopada s številnimi izzivi, ki jih je treba rešiti, da bi lahko nastajajoči sektor uresničil pomembne gospodarske koristi in koristi za okolje ter postal stroškovno konkurenčen drugim oblikam proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov. Tehnološki stroški so trenutno visoki, dostop do financiranja pa je težji. Obstajajo velike infrastrukturne ovire, kot so vprašanja povezave na omrežje ali dostop do ustreznih pristaniških zmogljivosti in specializiranih plovil. Prav tako obstajajo upravne ovire, kot so zapleteno izdajanje dovoljenj in postopki dodeljevanja soglasja, ki lahko upočasnijo projekte in povzročijo dodatne stroške. Najti je treba odgovore na vprašanja varstva okolja, potrebujemo pa tudi več raziskav in boljše podatke o vplivih na okolje.

Komisija sicer že podpira več pobud za izkoriščanje energije oceanov. Na podlagi akcijskega načrta za izkoriščanje energije oceanov bo ustanovljen forum, ki bo združeval obstoječe znanje in izkušnje, ustvarjal sinergije ter zagotavljal ustvarjalne rešitve in nadaljnji razvoj tega sektorja. Forum bo predstavljal orodje za pomoč deležnikom pri oblikovanju strateškega načrta za sektor energije oceanov, na podlagi katerega bi lahko pozneje pripravili evropsko industrijsko pobudo.

Ob atlantski obali ogromno potenciala

Oceani predstavljajo ogromen in predvidljiv vir obnovljive energije. Svetovni potencial energije oceanov, ki ga lahko izkoristimo z današnjimi tehnologijami, je ocenjen v obsegu vse do 2000 TWh na leto oziroma 13 odstotkov svetovne porabe električne energije, ki znaša okoli 15 400 TWh na leto.

Glavne oblike izkoriščanja energije oceanov so valovanje, plimovanje, morski tokovi ter nihanje slanosti in temperature oceanov. Energija valovanja in plimovanja sta v tem trenutku najbolj razviti tehnologiji izkoriščanja energije oceanov. Tehnologiji sta v številnih evropskih državah trenutno še v fazi demonstracijskih projektov, ki pa že kažejo prve pozitivne učinke tovrstne proizvodnje električne energije.    

Ekonomski in tehnični potencial proizvodnje električne energije s pomočjo energije valovanja v Evropi znaša med 150 in 240 TWh na leto, najobetavnejše območje izkoriščanja te energije pa se razteza ob atlantski obali od Škotske pa vse do Portugalske. Tako bi lahko nekatere evropske države: Irska, Velika Britanija, Danska, Portugalska in Španija znaten delež potreb po električni energiji pokrile s pomočjo energije oceanov.

Po prvih ocenah naj bi instalirane zmogljivosti v letu 2020 dosegle 0.9 GW in leta 2030 1.7 GW. Če pa pri tem upoštevamo največji potencial za izrabo energije oceanov pa naj bi instalirane zmogljivosti v državah EU-27 dosegle 10 GW do leta 2020 in 16 GW do leta 2030. S takšnimi zmogljivostmi bi lahko v letu 2020 pokrili 0,8 odstotka in v letu 2030 1,1 odstotka celotne porabe električne energije v državah EU-27.

Ko bodo te tehnologije postale stroškovno konkurenčne drugim oblikam proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov, lahko pričakujemo razmah izrabe energije oceanov. Stroški prvih prototipov trenutno znašajo med 6450 do 13500 evrov na kW, medtem ko začetni investicijski stroški prvih proizvodnih enot znašajo med 2500 do 7000 evrov na kW. Po ocenah Mednarodne agencije za energijo (IEA) pa naj bi investicijski stroški leta 2050 padli na 1500 do 1750 evrov na kW. (pb)

Več na: http://ec.europa.eu/maritimeaffairs/policy/ocean_energy/index_en.htm