Arheološko odkritje na trasi DV Cirkovce–Pince

V Stanovnem v občini Ormož arheologi pred začetkom gradnje daljnovoda Cirkovce–Pince raziskujejo pomembno najdbo. Arheološke raziskave potekajo večfazno. V prvi fazi je bil prostor vsakega od stojnih mest načrtovanih daljnovodnih stebrov raziskan površinsko, kar pomeni, da so strokovnjaki vzorčno pregledali vrhnjo preorano zemeljsko plast. Na stojnih mestih, kjer so bili pri tem odkriti sledovi človekovega delovanja v arheoloških obdobjih, je zato v nadaljevanju potrebno opraviti arheološka zaščitna izkopavanja, katerih namen je rešiti arheološko dediščino.

Arheološko izkopavanje v Stanovnem je pogodbeni izvajalec družbe ELES, podjetje PJP (vodja raziskave Primož Predan) v sodelovanju z zavodom Skupina STIK (namestnik raziskave mag. Rene Masaryk), pričel pred dvema tednoma. Že kmalu po začetku del so ob severnem robu izkopnega polja odkrili del obsežne rimskodobne peči. Za raziskanje celotne peči so v dogovoru s pristojnim konservatorjem in nadzornikom raziskave območje izkopa razširili, tako da so zajeli celoten tloris peči, velike približno 4 x 8 m. Ostanki peči ležijo tik pod ornico, zato je bil njen zgornji del v preteklosti uničen. Ohranjeni so predvsem kurilni kanali v spodnjem delu peči, po katerih so peč segrevali, tako da so se vroči plini preko rešeta dvigovali v notranjost peči. Po načrtih bodo peč v celoti raziskali v naslednjih dneh.

Odkritje peči je pomembno predvsem iz vidika civilizacijskega razvoja, ki ga je prostor današnje severovzhodne Slovenije doživel za časa Rimskega cesarstva, med 1. in 5. stoletjem našega štetja. Tovrstne peči so bile v tistih časih redke celo v mestnih središčih, kakršno je bila Petoviona (današnji Ptuj), na podeželju pa so bile odkrite zgolj izjemoma. Peč priča o izrednem tehničnem znanju rimskodobnih prebivalcev, kakršnega po propadu rimske države v 5. stoletju v našem prostoru ni bilo več mogoče zaslediti vse do industrijske revolucije v 19. stoletju. Peč torej predstavlja izredno tehnično dediščino.

Mag. Rene Masaryk, namestnik vodje arheološke raziskave (Skupina STIK): »Peč se nahaja ob robu izkopnega polja ob gradbenem posegu, tako da je ob zaključku preučevanja načrt, da peč pustimo na lokaciji, da se ohrani za zanamce ter bodoče predstavitve tovrstnega tehničnega izuma. V bližini pa smo našli tudi ostanke stare hudourniške struge, ki vsebuje ogromno zakladnico najdb oziroma različnih ostankov posod in ožgane gline, kar kaže na bližino velike prazgodovinske naselbine.«

Iva Jennie Roš, terenska arheologinja (Skupina STIK): »Odkritje rimske peči na tej lokaciji je bilo pozitivno presenečenje, ker je bila peč najdena izven izkopnega polja ter ker je večina najdene keramike na območju iz prazgodovine.«

»V družbi ELES nas izjemno veseli, da lahko obsežne arheološke raziskave, ki se odvijajo ob velikih infrastrukturnih projektih, kakršen je tudi gradnja nove meddržavne elektroenergetske povezave med Slovenijo in Madžarsko, pomembno doprinesejo k razumevanju poselitve prostora v preteklih obdobjih. Zato smo omenjenega odkritja v okviru te raziskave še toliko bolj veseli,« je povedala vodja korporativnega komuniciranja v Elesu Katja Fašink.

Pri pripravi sporočila za medije so s strokovnimi pojasnili sodelovali Andrej Magdič, univ. dipl. arheolog, ZVKDS OE Maribor, nadzornik arheološke raziskave, mag. Rene Masaryk, Skupina STIK, namestnik vodje arheološke raziskave ter Iva Jennie Roš, terenska arheologija Skupine STIK.

Video povezave

Rene Masaryk, namestnik vodje arheološke raziskave iz Skupine STIK:

https://www.youtube.com/watch?v=vxwUIxx4pGc

Iva Jennie Roš, terenska arheologinja iz Skupine STIK:

https://www.youtube.com/watch?v=C1frf2W5_Y8

Simbolični terenski posnetki odkritja rimske peči:

https://www.youtube.com/watch?v=V_KS_bvzMtk