Brez sindikata SDE ni slovenske energetike

Kongresa se e udeležilo 47 od 50 delegatov in številni gostje, ki so v pozdravnih nagovorih vsi po vrsti poudarjali, da brez močnih in enotnih sindikatov tako na nacionalni kot širši regionalni oziroma evropski ravni ni poti do uspeha in rešitve iz sedanje gospodarske krize ter zagotovitve socialne in pravične družbe. Uvodoma je dosedanje delo SDE in poglavitne akcije, ki so potekale v minulem petletnem obdobju, predstavil  podpredsednik SDE Branko Sevčnikar, ki je kot poglavitna prizadevanja predsedstva SDE in posameznih konferenc v tem času izpostavil boj za spoštovanje kolektivnih pogodb, nasprotovanja proti privatizaciji energetskega sektorja in neustreznemu organizacijskemu preoblikovanju distribucijskih in drugih energetskih družb. Kot je dejal, je SDE svoje povezave v mednarodnih sindikalnih krogih izrabil tudi za predstavitev določenih slovenskih perečih  energetskih vprašanj tudi na evropski ravni in v evropskih institucijah (preoblikovanje distribucije, zapleti z odobritvijo posojila za TEŠ), pri čemer se je znova potrdilo, da takšno sodelovanje in povezovanje prinaša številne koristi. Kot eno trenutno najbolj vročih zadev, pa je izpostavil reševanje problematike zapiranja RTH in sploh nadaljnje prihodnosti energetike v Zasavju, ki ostaja na prednostni listi delovanja SDE tudi v naslednjem mandatu.
Poleg tega bo po njegovih besedah SDE pozorno bdel tudi nad dogodki povezanimi s sprejemom novele energetskega zakona, saj zadnja različica prinaša nekatere rešitve, ki za SDE niso sprejemljive.
Sicer pa lahko minulo petletno obdobje delovanja SDE, je dejal Branko Sevčnikar, označimo kot uspešno, saj nam je uspelo s socialnim dialogom in močjo argumentov razrešiti večino odprtih vprašanj, čeprav pot do pozitivnih rezultatov vedno ni bila lahka in se je predsedstvo SDE pogosto soočalo z različnimi pritiski.
Aktualne gospodarske razmere in vse več teženj po zmanjševanju socialnih pravic pred sindikat postavljajo nove izzive, katerih naj bi se SDE lotil tudi z novo organiziranostjo. Tako je bil pred kratkim spremenjen tudi statut SDE, pri čemer so na novo opredelili način delovanja, spremenili sestavo članov kongresa, zmanjšali število članov statutarne komisije in nadzornega odbora, povečali oziroma uskladili število podpredsednikov SDE s številom predsednikov konferenc ter povečali volilni kvorum na dve tretjini članov kongresa.

Z novo organiziranostjo nastale nove konference

Kot že rečeno, je SDE pred kratkim sprejel nekaj statutarnih sprememb, pri čemer so bile oblikovane tudi nove konference sindikata dejavnosti energetike, ki naj bi bolje odražale aktualne razmere v slovenski energetiki. Včerajšnji kongres je bil tudi volilne narave, pri čemer je bilo od 50 delegatov prisotnih 47 ali 94 odstotkov vseh, ki imajo glasovalno pravico. Za predsednika SDE v naslednjem mandatnem obdobju je bil  z večino glasov izvoljen Branko Sevčnikar iz TEŠ, konferenco sindikata dejavnosti proizvodnje električne energije bo v vlogi enega od treh podpredsednikov SDE zastopal Bojan Majhenič iz DEM, konferenco distribucije in prodaje električne energije Mitja Fabjan iz Elektro Ljubljana in konferenco sindikata drugih dejavnosti Ivo Pufič iz Plinarne Maribor.
In katerim vprašanjem naj bi SDE v prihodnje namenjal osrednjo pozornost? Kot je bilo poudarjeno, se poglavitne programske usmeritve kot temelj delovanja Sindikata delavcev dejavnosti energetike Slovenije ponavljajo in dopolnjujejo iz mandata v mandat in so tiste usmeritve, ki dejansko določajo pot delovanja organov SDE tudi pri iskanju rešitev za konkretna vprašanja v prihodnje. Tako bo tudi v naslednjem mandatnem obdobju posebna pozornost pri delovanju SDE usmerjena v socialni dialog in kolektivno pogajanje, zagotavljanje socialne varnosti in perspektiv zaposlenim v energetiki, napovedano lastninsko preoblikovanje in reorganizacijo, mednarodno sodelovanje ter nadaljnji razvoj sindikalne organiziranosti in njegove učinkovitosti.

Brane Janjić