Novice

Za javni razpis za sofinanciranje naložb v skupnostno samooskrbo z električno energijo iz OVE v vrednosti nekaj več kot 16,1 milijona evrov Kohezijski sklad in Evropski sklad za regionalni razvoj prispevata večino, kar 11,9 milijona evrov.

Ob mednarodnem dnevu čiste energije, ki ga obeležujemo 26. januarja, Slovenija poudarja svojo predanost prehodu na obnovljive vire energije. Slovenija je z deležem 25,1 odstotka energije iz OVE že presegla evropsko povprečje. Nacionalni energetski in podnebni načrt (NEPN) za leto 2030 pa določa ambiciozne cilje, s katerimi želi doseči njen delež med 30- in 35-odstotki.

Na sedežu Združenih narodov v New Yorku je včeraj potekalo zasedanje ob mednarodnem dnevu čiste energije, ki je pomembna priložnost za ozaveščanje in spodbujanje ukrepov za pravičen in vključujoč prehod na čisto energijo. Čista energija ima namreč ključno vlogo pri zmanjševanju emisij toplogrednih plinov, zagotavljanju dostopa do zanesljivih virov energije in doseganju podnebnih ciljev Pariškega sporazuma ter Agende 2030 za trajnostni razvoj. 

Prvo tovrstno poročilo o prihodnosti geotermalne energije, ki ga je pripravila Mednarodna agencija za energijo (IEA) ugotavlja, da imajo geotermalne tehnologije naslednje generacije tehnični potencial, da več kot zadovoljijo svetovno povpraševanje po električni in toplotni energiji.

Vetrne elektrarne so sicer lani zagotovile že 20 odstotkov vse porabljene električne energije v Evropi, kar pa je glede na zastavljene cilje za leto 2030 še vedno premalo. Skrb zbujajoče je, ker se gradnja novih vetrnih elektrarn zaradi različnih ovir upočasnuje.

Slovenija je kot predsedujoča 15. zasedanju Skupščine Mednarodne agencije za energijo iz obnovljivih virov (IRENA), ki se bo zaključila danes, s prevzemom predsedovanja prvič stopila v vlogo globalnega zagovornika energije iz OVE in s tem dosegla pomemben mejnik na področju mednarodne energetske diplomacije. Ta edinstvena priložnost potrjuje vodilno vlogo Slovenije pri naslavljanju globalnih energetskih in podnebnih izzivov ter krepitev njenega mednarodnega ugleda.

Združenje SolarPower Europe v novem poročilu ugotavlja, da je v letu 2024 prišlo do 92-odstotnega padca rasti in naložb v sončne elektrarne (iz 53 odstotkov v letu 2023 na štiri odstotke v letu 2024). Do padca prihaja kljub padajočim cenam solarnih komponent in nižjim začetnim stroškom proizvodov. 

Uporabniki, ki imajo nameščene sisteme samooskrbe z letnim netiranjem, bodo poračun za leto 2024 prejeli nekoliko pozneje kot v preteklih letih. Do zamika prihaja zaradi uveljavitve novega tarifnega sistema, ki je stopil v veljavo 1. oktobra 2024.

Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo bo z izbirnim postopkom prednostnih naložb, ki bodo upravičene do sredstev Sklada za modernizacijo, začelo predvidoma v začetku leta 2025, o čemer bo potencialne prejemnike sredstev tudi obvestilo.

Ta delež je za 18 odstotnih točk nižji od cilja za leto 2030, ki znaša 42,5 odstotka. Za dosego cilja bi se delež OVE od leta 2024 do 2030 moral povečati za 2,6 odstotne točke na leto. 
 

Kljub prednostim geotermalne energije in njeni vlogi pri razogljičenju energetskega sektorja kot zrele ničelne neto tehnologije potencial geotermalne energije ostaja neizkoriščen.

Družba HESS je aktivno sodelovala na 9. Agro Hi-Tech konferenci, ki je prejšnji teden potekala v Ljubljani. Dogodek je bil osredotočen na iskanje inovativnih rešitev za energetske izzive v kmetijstvu, pri čemer je bila izpostavljena agrofotovoltaika kot trajnostna in večnamenska praksa.

Na Družmirskem jezeru je predvidena postavitev sončne elektrarne v obliki plavajoče konstrukcije, s površino do največ polovice površine jezera in v skupni nazivni moči do 140 MWp. 

Družba GEN-I Sonce je predstavila paket »Pametna samooskrba«, ki gospodinjstvom omogoča večjo energetsko neodvisnost. Ta rešitev združuje sodobne tehnologije za upravljanje z energijo in spodbuja učinkovito izrabo sončnih elektrarn z baterijskimi hranilniki.

Vlada je izdala Uredbo o državnem prostorskem načrtu za vetrno elektrarno Ojstrica, ki je ob izpolnitvi zakonskih zahtev podlaga za izdajo gradbenega dovoljenja.