Cene elektrike in plina v EU v drugem polletju 2020 rahlo navzdol
Evropski statistični urad je objavil podatke o gibanju cen električne energije in zemeljskega plina v 27 državah članicah v drugem polletju 2020, iz katerih izhaja, da so se cene elektrike v primerjavi z enakim obdobjem leta 2019 v povprečju rahlo znižale, in sicer iz 21,7 evra za 100 kWh na 21,3 evra. Cene električne energije za gospodinjstva so se v drugi polovici minulega leta sicer znižale v 14 evropskih državah, pri čemer najbolj na Nizozemskem (za 33,8 odstotka), na Cipru (za 24,1 odstotka) in na Švedskem ( za 17,2 odstotka). Na drugi strani lestvice pa so bila največje podražitve v navedenem obdobju v primerjavi z letom prej deležna gospodinjstva v Luksemburgu (za 10,3 odstotka), na Poljskem (za 9,7 odstotka) in na Slovaškem (za 8,8 odstotka).
Glavni vzrok tem podražitvam naj bi bile višje cene energije in ne zvišane dajatve in davki, pri čemer so te v povprečju znašale 40 odstotkov končne cene na računih.
Drugače pa so v drugi polovici minulega leta imela najcenejšo električno energijo gospodinjstva v Bolgariji, kjer je bilo treba za 100 kWh v povprečju odšteti 9,8 evra, na Madžarskem (10,1 evra) in v Estoniji (12,9 evra). Najvišje račune pa so prejela gospodinjstva v Nemčiji (30,1 evra za 100 kWh), na Danskem (28,2 evra) in v Belgiji (27 evrov). Cena električne energije za gospodinjstva v Sloveniji je na teh lestvicah pod evropskim povprečjem, ki znaša 21 evrov za 100 kWh, saj je bilo treba za 100 kWh v drugi polovici lanskega leta pri nas v povprečju odšteti slabih 17 evrov.
Poglejmo še razmere na področju oskrbe z zemeljskim plinom. Kot rečeno je bilo tudi pri plinu v drugi polovici leta 2020 zaznati znižanje cen v primerjavi z enakim obdobjem leto prej, pri čemer so se cene zemeljskega plina lani znižale v 21 od 24 evropskih držav, ki so oddale podatke o gibanju cen. Najbolj so upadle v Litvi (za 27,3 odstotka), Bolgariji (21,2 odstotka) in Latviji (20,2 odstotka), najbolj pa se je plin podražil v Nemčiji (za 5,4 odstotka), na Nizozemskem (za 4,7 odstotka) in na Portugalskem (za 0,9 odstotka). Sicer so najmanj za porabljenih 100 kWh zemeljskega plina morala v drugi polovici leta 2020 odšteti gospodinjstva v Latviji (2,8 evra), Litvi (3 evre) in na Madžarskem (3,1 evra). Najdražji plin pa so v drugi polovici minulega leta plačevali Švedi (10,7 evra za 100 kWh), Nizozemci (10,1 evra) in Italijani (9 evrov). Delež dajatev in davkov v končni ceni plina je bil nekoliko nižji kot pri elektriki, in je znašal 32 odstotkov. Za porabljenih 100 kWh zemeljskega plina so Evropejci v povprečju morali odšteti 6,9 evra, pri nas pa je povprečna cena dosegla nekaj manj kot 5,5 evra.
772