Cene elektrike in plina v EU v prvi polovici leta

Po podatkih Eurostata so se cene električne energije za gospodinjstva v prvi polovici tega leta v primerjavi z enakim lanskim obdobjem v povprečju le malenkostno zvišale, in sicer iz 21,3 evra za 100 kWh na 21,9 evra za 100 kWh. Cene zemeljskega plina pa so se v navedenem obdobju v primerjavi z lani za malenkost ali natančneje 0,1 evra celo znižale in pristale na 6,4 evra za 100 kWh. Kaj bodo pokazali statistični podatki za drugo polovico leta, ko smo v zadnjem času priča enormnim podražitvam energentov v vsej Evropi, bo znano šele aprila prihodnje leto, vsekakor pa bodo precej odstopali od trendov v prvi polovici letošnjega leta. 

Pri navajanju končnih cen elektrike in plina za gospodinjstva se sicer pogosto pozablja, da cena same energije predstavlja le del računa, vse drugo pa so različne dajatve in prispevki. Po podatkih Eurostata naj bi tako te v prvi polovici leta 2021 v povprečju predstavljale kar 39 odstotkov končnega računa za porabljeno električno energijo in 36 odstotkov končnega računa za plin. 

In kaj kažejo statistični podatki o podražitvah energije v prvi polovici leta? Cena električne energije za gospodinjstva se je v primerjavi z enakim lanskim obdobjem zvišala v 16 članicah EU, najbolj v Sloveniji (za 15 odstotkov), na Poljskem (za 8 odstotkov) in v Romuniji (za 7 odstotkov). Na drugi strani lestvice pa se je z desetodstotnim znižanjem znašla Nizozemska, sledita pa ji Ciper (-7 odstotkov) in Litva (- 6 odstotkov). Drugače pa so najdražjo elektriko tudi v prvi polovici tega leta imeli v Nemčiji (31,9 evra za 100 kWh), na Danskem (29 evrov) in v Belgiji (27 evrov), najmanj pa je bilo treba za 100 porabljenih kWh odšteti Madžarom (10 evrov) in Bolgarom (10,2 evra). Podatki za Slovenijo sicer kažejo, da so morala gospodinjstva v navedenem obdobju za 100 kWh v povprečju odšteti 16,6 evra, medtem ko je evropsko povprečje znašalo 21,9 evra.

Kot rečeno, so se maloprodajne cene zemeljskega plina v prvi polovici leta celo nekoliko znižale, in sicer kar v 23 evropskih državah, od tega najbolj v Litvi (za 23 odstotkov), na Slovaškem ( za 10 odstotkov) in na Poljskem (za 9 odstotkov). Litva je bila tudi država z najugodnejšimi cenami plina, saj je bilo treba tamkajšnjim gospodinjstvom za 100 kWh odšteti zgolj 2,8 evra. Za dva centa je bil plin dražji v Latviji in za tri cente na Madžarskem, medtem ko so najdražji plin plačevali Nizozemci (9,6 evra), Danci (9 evrov) in Portugalci (7,6 evra). Evropsko povprečje je sicer znašalo 6,4 evra za 100 kWh, slovenska gospodinjstva pa so morala v povprečju odšteti nekaj manj kot 5,5 evra.