Cene elektrike v Sloveniji vztrajno rastejo

Poročilo o razvoju cen in učinkovitosti veleprodajnega in maloprodajnega trga z električno energijo v prvem polletju 2017 analizira dogajanja in razmere na slovenskem energetskem trgu v prvem polletju lanskega leta na področju razvoja cen električne energije ter učinkovitosti trga in je namenjeno izvajalcem energetskih dejavnosti, odjemalcem in vsem drugim zainteresiranim. Agencija namreč redno spremlja raven veleprodajnih cen v Sloveniji in na referenčnih trgih, ki neposredno ali posredno vplivajo na cene v Sloveniji.

Slovenski trg z električno energijo se nahaja na stičišču treh velikih evropskih trgov, nemško-avstrijskega, italijanskega in trga jugovzhodne Evrope. Trenutno sicer potekajo aktivnosti za ločitev trgov Nemčije in Avstrije. Glede na dejstvo, da na razdrobljenih trgih jugovzhodne Evrope še ne delujejo likvidne borze z električno energije, imata na slovenski trg največji vpliv velika in razvita trga Nemčije in Avstrije ter Madžarske in Italije. V Nemčiji, Avstriji in Italiji smo bili v zadnjih letih priča hitremu povečevanju proizvodnje v vetrnih in sončnih elektrarnah, ki sodita med nepredvidljive in od vremena odvisne vire energije. Dodaten vpliv na razmere na trgu predstavlja tudi dejstvo, da je večina proizvodnih objektov za izkoriščanje omenjenih virov energije vključena v nacionalne podporne sheme.

Na razmere na trgu pomembno vpliva tudi spajanje trgov za dan vnaprej. Slovenski trg je bil v letu 2017 vključen v spajanje trgov za dan vnaprej na mejah z Avstrijo in Italijo. Zaradi poznejše vzpostavitve borze z električno energijo na Hrvaškem, meja Slovenije s Hrvaško v to spajanje trgov še ni vključena. Ta je predvidena sredi leta 2018. Na področju trgovanja znotraj dneva imamo vzpostavljeno le bilateralno spajanje z Italijo, ki potega prek dopolnilnih eksplicitnih dražb. V prihodnjih letih se zaradi postopnega uvajanja evropskih uredb za določitev smernic za vzpostavitev omrežnih pravil pričakuje uvedba spajanja trgov za dan vnaprej in znotraj dneva na vseh evropskih mejah. Poleg tega bo med državami potekala tudi izmenjava izravnalne energije.

V prvem polletju 2017 je povprečna cena pasovne energije na borzi v Sloveniji znašala 48,3 evra/MWh, kar pomeni, da se je v primerjavi s povprečno letno ceno 2016 zvišala za 36 odstotkov. Cene električne energije so se sicer povečale na vseh opazovanih trgih, največje povečanje cen pa beležijo na madžarski borzi HUPX, kjer so se cene pasovne energije na trgu za dan vnaprej v primerjavi z letom 2016 dvignile za skoraj 42 odstotkov. Povprečne letne cene na italijanskem trgu pa dosegajo najvišje vrednosti med opazovanimi trgi in tudi na ravni celotne EU. Najnižje cene so na avstrijski in nemški borzi.

Tudi cene vršne energije na trgu za dan vnaprej so se v prvem polletju 2017 v primerjavi z letom 2016 povečale. V prvem polletju 2017 je povprečna cena vršne energije na borzi v Sloveniji znašala 54,0 evra/MWh, kar pomeni, da se je v primerjavi s povprečno letno ceno 2016 zvišala za 35 odstotkov. Cene vršne energije so se povečale na vseh opazovanih trgih, največ na madžarski borzi HUPX, kjer so se cene vršne energije na trgu za dan vnaprej v primerjavi z letom 2016 dvignile za več kot 44 odstotkov. Cena na madžarski borzi sicer dosega najvišje vrednosti med opazovanimi trgi. Najnižje cene pa so ponovno na avstrijski in nemški borzi. Cene na italijanski borzi so se v prvem polletju 2017 približale cenam na borzi v Sloveniji. Tudi sicer na italijanski borzi GME (trgovalno območje NORD) beležijo najmanjše povečanje cen v primerjavi z ostalimi opazovanimi trgi.

Za dvig povprečnih cen pasovne in vršne energije na trgu za dan vnaprej v prvem polletju 2017 na vseh opazovanih trgih v primerjavi s povprečnimi cenami v letu 2016 je več razlogov. Najpomembnejši je slaba hidrologija rek v celotni regiji in zato relativno nizka proizvodnja električne energije iz hidroelektrarn. Na dvig cen je vplivala tudi gospodarska rast in rast industrijske proizvodnje v državah EU, kar je prav tako povečalo povpraševanje po energiji. Med vsemi opazovanimi trgi je bil največji dvig cen na madžarskem trgu. Najvišja cena pri trgovanju za dan vnaprej je bila na slovenski borzi dosežena 27. januarja lani. Prenosne zmogljivosti v smeri iz Avstrije v Slovenijo so bile polno zasedene, visoko zasedene pa so bile tudi prenosne zmogljivosti v smeri iz Italije v Slovenijo, kar kaže na visoko povpraševanje po električni energiji v Sloveniji.

Celoten obseg trgovanja v prvem polletju 2017 na slovenskem trgu za dan vnaprej je znašal 3.459.895 MWh, kar je 14,8 odstotka več kot v istem obdobju leta 2016. Med glavne razloge za to zagotovo sodi dejstvo, da je bilo spajanje trgov na slovensko-avstrijski meji uvedeno šele sredi leta 2016. Pri trgovanju za dan vnaprej je konec prvega polletja 2017 sodelovalo 26 tržnih udeležencev. Večina udeležencev je bila iz tujih držav, kar je manj kot leta 2016, ko je pri trgovanju za dan vnaprej sodelovalo 32 tržnih udeležencev. Največji mesečni obseg trgovanja v prvem polletju 2017 je bil dosežen marca, in sicer 660.550 MWh, kar je 19,1 odstotka celotnega obsega trgovanja v tem obdobju. Največji mesečni obseg trgovanja v prvem polletju 2017 presega največji mesečni obseg trgovanja v istem obdobju 2016 za 12,6 odstotka. Najmanjši mesečni obseg trgovanja je bil dosežen junija, in sicer 496.998 MWh ali 14,3 odstotka celotnega obsega trgovanja v tem obdobju. Najmanjši mesečni obseg trgovanja v prvem polletju 2017 presega najmanjši mesečni obseg trgovanja v istem obdobju za 22,7 odstotka.

Na slovenski trg vstopil nov dobavitelj

V prvem polletju 2017 je bilo vsem odjemalcem v Sloveniji dobavljenih 7,14 TWh električne energije. Na maloprodajnem trgu je bilo dejavnih 21 dobaviteljev električne energije. V tem obdobju je na maloprodajni trg z električno energijo vstopil en nov dobavitelj, in sicer Energetika Ljubljana, ki trenutno ponuja nakup električne energije le gospodinjskim odjemalcem. Energetika Ljubljana je že vrsto let navzoča na maloprodajnem trgu z zemeljskim plinom, s ponudbo dobave električne energije pa so tako razširili svojo ponudbo dobave energije. Podatki še kažejo, da v prvem 1. polletju noben dobavitelj ni zapustil maloprodajnega trga z električno energijo.

Maloprodajna cena električne energije za povprečnega gospodinjskega odjemalca so se v prvem polletju 2017 znižala in se ustalila na nekoliko nižji vrednosti, kot je bila konec leta 2016. To se je zgodilo kljub povečanju cen na veleprodajnih trgih, kar bi lahko pomenilo, da so dobavitelji zakupili energijo pred zvišanjem cen.

Poročilo obravnava tudi podatke o menjavah dobavitelja, s čimer lahko vsak gospodinjski ali poslovni odjemalec zmanjša svoj letni strošek za električno energijo, uskladi in izboljša pogodbena razmerja z dobaviteljem ter tako pridobi dodatne ugodnosti. Potencialni prihranek pri menjavi dobavitelja v okviru rednih ponudb je v celotnem opazovanem obdobju konstanten in znaša 55 evrov. Če bi odjemalec, ki je bil v prvem polletju oskrbovan na podlagi najdražje ponudbe, izbral najcenejšo ponudbo na trgu, bi njegov potencialni prihranek v tem obdobju znašal med 87 in 94 evrov. V primerjavi z letom 2016 se potencialni prihranek med najdražjo in najcenejšo ponudbo na trgu povečuje. To je posledica konstantnega zmanjševanja najcenejše ponudbe na trgu skozi celotno obdobje leta 2017. V mesecu juniju je najcenejšo ponudbo na trgu ponudil dobavitelj, ki je na maloprodajni trg z električno energijo vstopil komaj konec leta 2016.

Agencija v poročilu ugotavlja, da se je končna cena električne energije v prvem polletju 2017 v primerjavi z letom 2016 znižala, kar je posledica znižanja cene električne energije v strukturi končne cene.

Končna cena dobavljene električne energije za poslovni odjem, brez upoštevanja DDV, je v prvem polletju 2017 znašala 80,3 evra/MWh in se je v primerjavi z enakim obdobjem leta 2016 znižala za 5,1 odstotka, v primerjavi z drugim polletjem leta 2016 (84,7 evra/MWh) pa se je znižala za 5,3 odstotka. Znižanje maloprodajne cene sicer ne odraža trenutnih razmer na veleprodajnih trgih, saj so se cene tam krepko povečale. Eden od razlogov, da so se cene na maloprodajnem trgu nižale, je lahko ta, da so dobavitelji dobro predvideli dvig cen na veleprodajnih trgih, in vnaprej zakupili potrebne količine energije za portfelj, ki ga oskrbujejo, kar jim omogoča cenovno konkurenčnost na trgu.

Poročilo vsebuje tudi podatke o tržnih deležih dobaviteljev na podlagi dobavljene električne energije, pri čemer je upoštevana dobava na celotnem maloprodajnem trgu, kar pomeni, da je vključen tudi trg velikih končnih odjemalcev, priključenih na prenosni sistem.

Tako se je ob koncu prvega polletja leta 2017 glede na predhodno leto najbolj povečal tržni delež dobaviteljem HEP, GEN-I, Acroni in nekaterim manjšim dobaviteljem. Družba HEP je na maloprodajnem trgu prisotna samo na segmentu poslovnih odjemalcev. Družba HEP je v prvih šestih mesecih leta 2017 prodala dvakrat več električne energije kot v celotnem letu 2016 ter tako vztrajno povečuje svoj tržni delež. Tržni delež povečujejo GEN-I in nekateri manjši dobavitelji, kar je lahko posledica dobrih marketinških aktivnosti in aktivne komunikacije z odjemalci o novostih v prodajnih ponudbah dobaviteljev. Družba SIJ Acroni, ki je povečala tržni delež, ima status zaprtega distribucijskega sistema. Največjo izgubo tržnega deleža beležita dobavitelja Elektro energija in Energija plus.

Na segmentu maloprodajnega trga za poslovne odjemalce se je v prvem polletju 2017 nadaljevala srednja stopnja tržne koncentracije. Največji tržni delež glede na leto 2016 so pridobile družbe HEP, GEN-I in E3. Največji tržni delež glede na leto 2016 sta tudi na tem segmentu izgubili družba Elektro energija in Energija plus.

Največji tržni delež na segmentu maloprodajnega trga za gospodinjske odjemalce je v prvem polletju 2017 imel GEN-I, sledita ECE in Elektro energija.

Tržni delež treh največjih dobaviteljev znaša 58,7 odstotka. Isti dobavitelji so imeli največje tržne deleže že leta 2016, ko je njihov skupni tržni delež presegal 60 odstotkov. Svoj tržni delež so v prvem polletju 2017 v primerjavi z letom 2016 najbolj povečali nekateri manjši dobavitelji in E3 ter GEN-I. Posamezni manjši dobavitelji so v prvih šestih mesecih leta 2017 pridobili veliko število novih odjemalcev. Glede na dejstvo, da je na trgu veliko število dobaviteljev z ugodnimi ponudbami o nakupu energije, je tako veliko povečanje presenetljivo. Ob tem se hkrati potrjuje dejstvo, da so agresivni marketinški pristop, hitra odzivnost in kakovostno izvajanje storitve prodaje zagotovilo za občutno povečanje odjemalcev. Podatki še kažejo, da so v obdobju od leta 2015 do konca prvega polletja 2017 svoj tržni delež neprekinjeno povečevali GEN-I, E3, Petrol in nekateri manjši dobavitelji. Svoj tržni delež je v zadnjem letu izgubil ECE, v celotnem obdobju pa sta tržni delež izgubljala Elektro energija in Energija plus.

V prvih šestih mesecih leta 2017 je dobavitelja električne energije zamenjalo 39.340 odjemalcev, in sicer 28.685 gospodinjskih in 10.655 poslovnih odjemalcev. V povprečju je mesečno dobavitelja električne energije zamenjalo 4.781 gospodinjskih in 1.776 poslovnih odjemalcev. Povečano število menjav pri poslovnih odjemalcih v začetku leta je sicer običajno, saj večinoma potečejo sklenjene pogodbe o dobavi.

Ker je Zveza potrošnikov Slovenije je v maju 2017 organizirala drugi skupinski nakup električne energije in zemeljskega plina, agencija pričakuje, da se bo povečano število menjav odjemalcev pokazalo kasneje. V opazovanem obdobju pa je morda lahko vplivala na zadržanost odjemalcev, ki so svojo aktivnost povezali s sodelovanjem v tej akciji.