CIGRE-CIRED 2017

V Mariboru se je včeraj začela že 13. konferenca slovenskih elektroenergetikov, ki sodi med največje strokovno srečanje vseh, ki se tako ali drugače ukvarjajo z energetiko. Kot je v uvodnem nagovoru poudaril predsednik CIGRE mag. Krešimir Bakič, je bilo na vseh dosedanjih konferencah v 25-letih (konferenca poteka na dve leti) predstavljenih že več kot 2000 strokovnih prispevkov, kar potrjuje, da slovenski inženirji aktivno sodelujejo pri iskanju tehničnih rešitev na vseh elektroenergetskih področjih. Srečujemo se z velikimi spremembami v sistemih, čakajo pa nas še večje, je dejal mag. Bakič, pri čemer bomo izzivom lahko kos le s premišljenimi in dodelanimi rešitvami. Ob tem je opozoril, da so napačne strateške rešitve za tako majhne države kot je Slovenija lahko še posebej nevarne in so zato ravno srečanja, kot je konferenca elektroenergetikov,  priložnost, da se poišče najboljše in strokovno utemeljene rešitve.

Da je naloga politike predvsem, da omogoči strokovno razpravo in podpre stroko, pa je v slavnostnem nagovoru izpostavil državni sekretar mag. Klemen Potisek, ki je v nadaljevanju dejal, da  smo v času, ko se liberalizacija elektroenergetskega sektorja še ni dobro zaključila, pred nami pa je že nov velik izziv – prehod v nizkoogljično družbo. Pot do tja pa ne bo enostavna in v prehodnem obdobju bodo morali delovati tako klasični viri, hkrati pa bo treba pospešiti tudi gradnjo obnovljivih. Ključni gradniki na prehodu v nizkoogljično družbo bodo učinkovita raba energije, obnovljivi viri energije, pametna omrežja in električna energija, ki bo imela svojo vlogo tudi v prehodu v trajnostno mobilnost oziroma v prometu. 

Pomembno vlogo bo po njegovih besedah v tem obdobju odigral tudi energetski trg, pri čemer smo že priča spajanju regionalnih trgov, s sprejetjem omrežnih kodeksov pa se bodo okrepila tudi prizadevanja za vzpostavitev enotnega evropskega trga. Strateške usmeritve Slovenije naj bi podal energetski koncept Slovenije, v katerem bo poudarek na zmanjšanji rabi fosilnih goriv, večji energetski učinkovitosti in obnovljivih virih. Omenjeni prehod bo terjal tudi določene stroške, ob tem pa velja ocena, da bodo ti vendarle manjši kot v primeru, da sploh ne bi ukrepali. Razmisliti bo potrebno tudi o odločitvah v preteklosti in poiskati rešitve za umestitev novih objektov v prostor in poiskati kompromisne rešitve. 

Zanesljiva oskrba z energijo potrjuje, da smo se doslej znali pravilno odločati in ustrezne rešitve moramo sprejeti tudi v prihodnje. Ob objavi predloga novega energetskega koncepta, kar naj bi bilo že v kratkem, bo prva naloga strokovnjakov, je ob koncu poudaril mag. Potisek, da preučijo predlagane scenarije in podajo morebitne boljše rešitve, nato pa tudi naloga gospodarstva, da v sprejetih usmeritvah poišče poslovne priložnosti. 

Za katerikoli scenarij se bomo odločili, bodo potrebne velike naložbe

V nadaljevanju uvodnega dela konference je največ zanimanja požela predstavitev prof. dr. Petra Novaka iz Energotecha in novomeške Visoke šole za tehnologije in sisteme z naslovom Kaj nam prinaša EKS? Kot je uvodoma izpostavil, je svet trenutno zelo labilen, za prihodnjo usodo planeta pa so ključni štirje dejavniki – okolje s podnebnimi spremembami, hitra rast prebivalstva, ekonomija, ki povzroča naraščanje socialnih razlik in etične vrednote. V zadnjih 40 letih nam ni uspelo spremeniti smeri razvoja in brez res odločnih korakov nas v naslednjih dvajsetih letih čaka kolaps. 

Kot je dejal dr. Novak, so naši podnebni in energetski cilji do leta 2030 praktično že zapisani z energetskim svežnjem EU, ki smo ga podprli, in prinaša zahtevo po 27-odstotnem deležu OVE, 40-odstotnem zmanjšanju toplogrednih plinov in povečanju energetske učinkovitosti za tretjino. Po njegovih besedah razmere v Sloveniji niso rožnate, saj smo postali potrošniška družba in porabimo dvakrat več kot je biološka zmogljivost Slovenije, tako da bo moral biti naš primarni cilj vrnitev na vzdržno raven. 

Ker se v primeru, da bo prišlo do globalnih težav, z dvomilijonskim narodom, ne bo nihče ukvarjal, moramo za svojo prihodnost v prvi vrsti poskrbeti sami. Pri tem se kot ključni cilj, ki mora biti usklajen tako v energetskem kot podnebnem načrtu, kaže samooskrba oziroma zagotovitev energijske neodvisnosti, samostojnosti na področju tehnoloških rešitev za obnovljive vire in večinska, vsaj 70-odstotna, lastna pridelava hrane. Ključnega pomena bo tudi oskrba z vodo, zato je nujna postavitev zadrževalnikov, pri čemer je po mnenju dr. Novaka vse te cilje mogoče uspešno povezati tudi v energetskem konceptu Slovenije. 

Kot je dejal, zadnja izhodišča zanj predvidevajo 13 možnih scenarijev, ki prinašajo različne rešitve in upoštevajo raznolikosti možnih energetskih virov, izračuni pa kažejo, da slednje postavljenim ciljem in prehod v nizkoogljično družbo ne bo poceni. Tako naj bi potrebna vlaganja ne glede na izbrano pot dolgoročno dosegala 500 milijonov evrov na leto, pri čemer pa bi moral biti naš cilj, je poudaril dr. Novak, da večina teh sredstev v obliki razvoja in izdelave novih tehnologij ostane doma. Sicer pa naj bi za izpolnitev zastavljenih ciljev – morali v naslednjih desetletjih izrabiti ves potencial naših rek, vetra in sonca in dejstvu, da naj bi bila leta 2030 vsaj polovica vse energije iz OVE, ustrezno prilagoditi tudi elektroenergetske sisteme. Ob prehodu bosta pomembna stebra tudi TEŠ 6 (z razvojem tehnologij zajemanja ogljika bi se lahko uporaba premoga podaljšala) in obstoječa NEK (odločitev o novem bloku naj bi prestavili na leto 2027 in se nato odločali tudi na osnovi razvoja tehnologij). Večjo veljavo naj bi dobil zemeljski plin, ključne spremembe pa se obetajo tudi na področju prometa, kjer bo z ustrezno politiko treba spodbuditi uporabo okolju prijaznejših in energetsko manj potratnih vozil.