Brane Janjič
/ Categories: Energetika

Čistejše oblike prevoza ena izmed prioritet EU in Slovenije

Kandidat za ministra za infrastrukturo Jernej Vrtovec je v svojem nagovoru pred pristojnim odborom precejšen del predstavitve prihodnjega dela in nalog namenil tudi elektrifikaciji prometa in poudaril, da bodo na ministrstvu pri svojem delu spodbujali predvsem trajnostne načine mobilnosti, kot so javni prevoz, uporaba okolju sprejemljivejših vozil in nove oblike potovanja z avtomobili, car sharing, carpooling, avtonomna vozila in podobno. Ob tem je poudaril, da sta temelj zelene prihodnosti prometa sodoben železniški promet, ki naj bi postal hrbtenica javnega prevoza, in elektrifikacija oziroma pospešeno uvajanje e-mobilnosti. Glavni stebri električne mobilnosti bodo po njegovem mnenju električna vozila in priključni hibridi, ki se bodo v čim večji meri napajali z energijo iz obnovljivih virov. 
Litij-ionske baterije so čedalje močnejše in cenejše, kar omogoča večji doseg in nižje cene vozil, je dejal Vrtovec in dodal, da hkrati skokovito raste tudi število modelov teh vozil. »Prav tako je dejstvo, da bo mobilnost v prihodnosti deljena, vsi trendi namreč gredo v to smer. Mobilnost v prihodnosti tako v pretežni meri ne bo več temeljila na lastništvu vozila, ampak na stalnem dostopu do različnih oblik deljenih prevozov, kot so javni potniški promet, car sharing, deljene vožnje po mestih, mikromobilnost in podobno. Namesto fiksnih stroškov lastništva, ki v Evropski uniji v povprečju presegajo 500 evrov na vozilo mesečno, bomo torej plačevali storitve mobilnosti po uporabi, v to smer gredo trendi, v to smer gre zeleni dogovor.«
Med ukrepi za pospešitev uvajanja e- vozil pa je Vrtovec v nadaljevanju omenil preoblikovanje sistema subvencij v korist električnih in hibridnih vozil srednjega razreda do 20. tisoč evrov in zmanjšanje subvencij za dražja e-vozila, nadalje vpeljavo drugih finančnih in nefinančnih spodbud v sodelovanju z lokalnimi skupnostmi, kot so možnost vožnje po rumenih pasovih, uvajanje tako imenovanih nizkoemisijskih con, brezplačno parkiranje in subvencionirano polnjenje, pa tudi davčne razbremenitve in prilagoditev polnilne infrastrukture glede na dejanske potrebe uporabnikov.
Previous Article Zakaj negativen odnos do HE v predlogu NEPN?
Next Article Delovanje jedrske elektrarne v kriznih razmerah
Print
1404