Delovanje ribjih stez hidroelektrarn na spodnji Savi

Ribje steze, znane tudi kot ribji prehodi ali prehodi za vodne organizme, so omilitveni ukrepi, ki omogočajo prehajanje rib in drugih vodnih organizmov preko raznih pregrad na vodotokih, vključno z jezovnimi zgradbami hidroelektrarn (v nadaljevanju HE). Na ta način vzpostavljena prehodnost omogoča ribam, da dosežejo višje ležeča območja, kjer se lahko prehranjujejo in razmnožujejo, oziroma imajo habitat. Hkrati pa s tem ne pride do drobljenja in tako poslabšanja stanja ribjih populacij v vodotokih.

Delovanje ribjih stez hidroelektrarn na spodnji Savi spremljamo periodično od samega začetka izgradnje z namenskimi ihtiološkimi monitoringi, skladno z določili okoljevarstvenih soglasij. V sklopu tovrstnih monitoringov delovanje ribje steze pri HE Arto – Blanca spremljamo od leta 2009 naprej, ribjo stezo pri HE Krško od leta 2014, v ribji stezi HE Brežice pa se je tovrstni monitoring pričel izvajati v letu 2017.

Na vseh ribjih stezah se monitoring izvaja z uporabo posebnih mrež – vrš in z elektroizlovom rib. Omenjeni metodi sta bili določeni s strani Zavoda za ribištvo Slovenije, kot krovne državne strokovne inštitucije, ki ihtiološke monitoringe ribjih stez tudi izvaja.

Ribja steza HE Arto – Blanca

V sklopu obratovanja ribje steze HE Arto – Blanca je bilo z ihtiološkimi monitoringi ugotovljeno, da ribja steza v celoti opravlja svojo načrtovano funkcijo, da je njen hidravlični režim ustrezen in da omogoča ciljnim vrstam rib prehajanje ribje steze. Z upoštevanjem rezultatov vzorčenj z vršo in elektroizlovom je v ribji stezi pri kronološko zadnjem predpisanem ihtiološkem monitoringu zabeležena prisotnost skupno 32 vrst rib in ene vrste piškurja. Od naštetih vrst rib je bilo pet evropsko pomembnih vrst rib iz Direktive o habitatih, in sicer: platnica, bolen, pezdirk, navadna nežica in upiravec. Od potamodromnih vrst rib, ki se selijo med razmnoževalnimi in prehranjevalnimi območji znotraj celinskih voda, se je najpogosteje pojavljala podust, nato pa klen, platnica, mrena in bolen. Tudi predsednik Ribiške družine Sevnica, Sandi Kosmač, je s funkcionalnostjo ribje steze HE Arto – Blanca zadovoljen: »Dosedanje izkušnje z ribjo stezo so pozitivne, saj ribam omogoča neprekinjeno migracijo za nujno preživetje, tako da jim omogoča dostope do drstišč in vzrejnih habitatov.«

Ribja steza HE Krško

Pri kronološko zadnjem izvedenem ihtiološkem monitoringu ribje steze HE Krško, ki je zaradi prostorskih omejitev tehničnega tipa (za razliko od sonaravnih na HE Arto – Blanca in Brežice), je bila z upoštevanjem rezultatov vzorčenj z vršo in elektroizlovi v ribji stezi zabeležena prisotnost 15 vrst rib. Zaključeno je bilo, da tehnična ribja steza omogoča gorvodno prehajanje predvsem potamodromnim vrstam rib, ki živijo na tem območju, poleg tega pa še drugim vrstam, kot so: ogrica, ploščič, potočna postrv in srebrni koreselj.  S strani izvajalca monitoringa je bilo tudi izpostavljeno, da se bodo po vzpostavitvi akumulacijskega bazena HE Brežice razmere dolvodno od HE Krško spremenile, zaradi česar se lahko pričakuje vstop in prehajanje še večjega števila rib v ribji stezi HE Krško.

Ribja steza HE Brežice

Pri prvem ihtiološkem monitoringu najnovejše ribje steze na spodnji Savi – ribje steze HE Brežice, je bilo na podlagi rezultatov vzorčenj z elektroizlovom ugotovljeno, da je bila ribja steza poseljena s številnimi vrstami po njeni celotni dolžini, in sicer je bila ugotovljena prisotnost 18 vrst rib ter podan sklep, da je ribja steza prehodna za ribe. V lanskem letu je bilo v sklopu ihtiološkega monitoringa z upoštevanjem rezultatov vzorčenj z vršo in elektroizlovi v ribji stezi zabeležena prisotnost 27 vrst rib, kar je za eno tretjino več vrst rib kot v predhodnih dveh letih.  Prav tako je bilo ponovno potrjeno, da je ribja steza poseljena po celotni dolžini.

V družbi HESS so veseli tudi pozitivnih odzivov, izkušenj in sodelovanja lokalnih ribiških družin, ki jim pri vsem tem pomagajo ter prispevajo k urejenosti in sonaravnosti ribjih stez hidroelektrarn na spodnji Savi.