Denar za akumulacijski bazen obljubljen
Vladimir Habjan
/ Categories: Energetika

Denar za akumulacijski bazen obljubljen

Na 32. seji Odbora za hidroelektrarne na spodnji Savi, ki je potekala včeraj v Krškem,  so člani odbora obravnavali potek trenutno največjega gradbenega posega v Sloveniji: gradnje HE Brežice in akumulacijskega bazena (v skladu z zakonom o pogojih koncesije za objekte vodne in energetske infrastrukture v nedeljivem razmerju gre za nedeljivo infrastrukturo). Kot je povedal Silvester Jeršič, direktor projekta in vodja tehničnega sektorja v Hidroelektrarnah na spodnji Savi (HESS), gradnja energetskega dela HE Brežice, za katerega je zadolžena družba HESS, poteka v okviru predvidenega terminskega plana. Izvedenih je že več kot 80 odstotkov gradbenih del, pri čemer je bilo vgrajenih že 78.000 m3 betona in preko 5360 ton armaturnega železa. Montažna dvorana strojnice, aneks in krilni zidovi so zgrajeni. V zaključku tega dela projekta bodo sledila še sklepna gradbena dela, urejanje okolice in podobno.

 

Na prelivnih poljih in vbetoniranih delov agregatov se je začela montaža tehnološke opreme. Hidromehanska oprema je v večji meri že izdelana in delno tudi zmontirana. Montaža zapornic je končana na dveh prelivnih poljih, na tretjem je v teku, dela pa se izvajajo tudi na četrtem in petem prelivnem polju. Februarja se bo začela montaža mostnega dvigala strojnice. Začela se je tudi montaža elektro opreme. Od junija do septembra bodo urejali preusmeritev reke Save, ki bo po novem tekla skozi prelivna polja.

 

Projekt modifikacij Nuklearne elektrarne Krško zaradi vplivov hidroelektrarne financira družba HESS, operativno pa jih izvaja NEK. Vse modifikacije morajo biti končane najpozneje do zaključka remonta v NEK, ki bo potekal letošnjega oktobra, saj predvidene modifikacije pogojujejo dvig vode v akumulacijskem bazenu. Tudi ta dela so se že začela.

 

Zaključek gradbenih in montažnih del, potrebnih za dvig vode v akumulaciji, planirajo v novembru, temu pa sledi dvig vode v akumulaciji. V prvi polovici prihodnjega leta so predvideni zagonski in funkcionalni preizkusi in druga testiranja, jeseni 2017 pa tehnični pregled in začetek poskusnega obratovanja. Višina energetskega dela projekta je ocenjena na 118 milijonov evrov, financiranje pa HESS zagotavlja z lastnimi sredstvi in kreditom.

 

Oktobra lani so se z zakasnitvijo začela dela na akumulacijskem bazenu. Investitor te ureditve je država (Ministrstvo za okolje in prostor), operativni izvajalec pa javno podjetje Infra. Kot je znano, sta Infra in podjetje Riko septembra lani podpisala pogodbo za izgradnjo akumulacijskega bazena za HE Brežice. Izvajalec se je takoj lotil dela, saj je pogodbeni rok do polnitve bazena samo petnajst mesecev. Dela trenutno intenzivno potekajo, gre pa za gradnjo do 12 metrov visokih nasipov, poglabljanje struge reke Save in drugih gradbenih del.

 

Vrednost del, določenih s pogodbo, znaša 65 milijonov evrov, pogodbeni znesek podpisane pogodbe pa 4,5 milijona evrov, kolikor je bilo lani zagotovljenih sredstev. Kot je na seji povedal generalni direktor Direktorata za vode in investicije, Leon Behin, bodo manjkajoča sredstva za nadaljevanje izvajanja del v letošnjem letu zagotavljali iz treh virov: iz proračuna, iz podnebnega sklada in sklada za vode. Po besedah Behina se v vladi zavedajo resnosti investicije in pomembnosti projekta, zato mu sledijo praktično vsakodnevno. Kot možno oviro k izpeljavi tega dela projekta je omenil le nepredvidljivo vreme, vendar se bodo vsekakor trudili, da bodo lovili terminski plan in dinamiko del. Sredstva bodo skozi leto zagotovljena postopoma in ne naenkrat. Kot je povedal, bodo na vladi v kratkem sprejeli poslovni načrt Infre za leto 2016 in na ta način omogočili nemoteno nadaljevanje delnega financiranja izgradnje akumulacijskega bazena.

 

Izgradnja HE na spodnji Savi je po besedah Darka Goriška z GZS OZ Posavje, je projekt, ki slovenskemu gospodarstvu omogoča ohranjanje delovnih mest, ne samo lokalno v Posavju, pač pa tudi širše, omogoča razvoj več panog, od gradbeništva, strojne industrije, pa vse do turizma in gostinstva. Kot je povedal, v projektu sodeluje kar 90 odstotkov slovenskih podjetij.

 

Odbor je na podlagi poročil (in tudi kratkega filma, ki ga je pripravila Infra) sprejel več ugotovitvenih sklepov, o katerih je obvestil tudi predsednika slovenske vlade. (vh)

 

Previous Article Znan razrez Podnebnega sklada
Next Article Odslej še večje raziskovalne možnosti za FE UM
Print
2430