Do 2030 emisije zmanjšati za 40 in OVE povečati na 27 odstotkov

Gre za nadgradnjo prvega energetsko-podnebnega paketa, ki je začel veljati leta 2009 in določa tri temeljne cilje do leta 2020 - zmanjšanje izpustov za 20 odstotkov glede na leto 1990, 20 odstotkov obnovljivih virov v končni porabi energije in zmanjšanje porabe energije za 20 odstotkov. Prva dva cilja sta zavezujoča, tretji pa ne.

Glavna, zavezujoča cilja okvirja podnebno-energetskih politik do leta 2030 sta zmanjšanje emisij toplogrednih plinov za 40 odstotkov (glede na leto 1990) in povečanje obnovljivih virov energije (OVE) na 27 odstotkov, pri čemer pa lahko države nacionalne cilje opredelijo same. Paket vključuje tudi zakonodajni predlog za izboljšanje sistema trgovanja z izpusti po letu 2021 in oblikovanje zaloge emisijskih kuponov iz preteklih let, ki so na voljo za dražbe. Obravnava tudi smernice za pridobivanje plina iz skrilavcev, medtem, ko novega cilja za energetsko učinkovitost Evropska komisija za zdaj ni predlagala. Počakala bo na novo evropsko direktivo o energetski učinkovitosti, ki naj bi bila sprejeta še v letošnjem letu in cilj določila naknadno. Ob tem pa opozarja, da to ne pomeni, da države članice do tedaj ne izvajajo ukrepov za povečanje energetske učinkovitosti.

Nov okvir predlogov za zanesljivo oskrbo in trajnostno energijo

Cilj novega paketa predlogov podnebne in energetske politike po letu 2020 je nadaljevati napredek v smeri nizkoogljičnega gospodarstva in zagotoviti konkurenčen ter varen energetski sistem, ki bo omogočal cenovno dostopno energijo za gospodinjstva in industrijo, povečeval zanesljivost oskrbe z energijo v EU, zmanjšal odvisnost od uvoza energije, zagotavljal varnost za vlagatelje in ustvarjal nove priložnosti za rast in delovna mesta. Komisija med drugim predlaga določitev ključnih kazalcev, s katerimi bo lahko ocenjevala konkurenčnost, dostopnost in zanesljivost oskrbe z energijo, kar bo lahko državam članicam služilo kot baza podatkov, na osnovi katere bodo lahko sprejemale posamezne ukrepe. S pomočjo teh kazalcev bi lahko okrepili notranji energetski trg, povečali raznolikost oskrbe, konkurenčnost in izrabo domačih energetskih virov, poleg tega pa okrepili tudi raziskave, razvoj in inovacije.

Z minimalnimi načeli za pridobivanje plina iz skrilavca želi Evropska komisija zagotoviti ustrezno zaščito okolja in podnebja. Prav tako želi ustvariti temelje za konkurenčne pogoje v industriji, ki bodo pripeljali do razvoja novih tehnologij, ter vzpostaviti enotnejši in jasnejši okvir za investitorje v vseh državah članicah. Medtem, ko je konvencionalni zemeljski plin ujet v podzemnih rezervoarjih, je plin iz skrilavca ujet v skalah, ki jih je potrebno razlomiti, da se ujeti plin sprosti. Za pridobivanje plina iz skrilavca se uporablja posebna tehnika hidravličnega lomljenja. Večina zakonodaje EU na tem področju je nastala še pred uporabo hidravličnega lomljenja in zato nekateri okoljski vidiki do sedaj niso bili ustrezno obravnavani.

Ob tem je komisija predstavila tudi študijo gibanja maloprodajnih in veleprodajnih cen plina in električne energije v zadnjih letih v državah članicah EU. Študija predvideva, da bi z uresničevanjem ciljev iz novega podnebno-energetskega paketa lahko delno ublažili prihodnje višanje cen energije.

O danes predstavljenih predlogih bodo razpravljali še v Evropskem parlamentu ter voditelji držav članic EU na vrhu EU 20. in 21. marca. Dogovor, ki ga bodo na vrhu EU dosegli, pa bo predstavljal pogajalsko stališče EU za mednarodno podnebno konferenco decembra 2015 v Parizu. (pb)

Več na: http://ec.europa.eu/energy/2030_en.htm