Domen najbolj uživa v športnem plezanju

Domen Oder je zaposlen na Elesu kot inženir specialist za nadzor daljnovodov v Centru za infrastrukturo prenosnega omrežja Maribor. Poleg poklicnega delovanja na področju daljnovodov se z veseljem ukvarja tudi s športnim plezanjem in s pridelavo peneče medice. V njegovi matični družini sta čebelarstvo in pridelava medenih pijač že dolgoletna tradicija.  

Na spletu je zanimiv video posnetek Znanje in modrost, v katerem otrokom na poučen način predstavite vlogo električne energije, elektroenergetskih naprav, itd. Kdaj in v kakšnem kontekstu je nastal ta posnetek? 

Posnetek je nastal v Vrtcu Otona Župančiča v Slovenski Bistrici, v okviru projekta Etika in vrednote, pod okriljem Inštituta za etiko. 

Kaj ste po izobrazbi, s čim se ukvarjate na delovnem mestu? 

Diplomiral sem na Fakulteti za elektrotehniko in računalništvo v Mariboru in sem po izobrazbi dipl. inž. elektrotehnike. Na Elesu sem se zaposlil leta 2008 kot tehnik za vzdrževanje EE naprav; nato sem bil vodja delovne skupine za vzdrževanje daljnovodov; zatem sem bil premeščen v pripravo del; od februarja lani pa sem inž. specialist za nadzor daljnovodov. To delo me zelo veseli, ker sem po naravi bolj terenski kot pisarniški človek. Pred kratkim smo zaključili sanacijo AB stebrov Maribor - Cirkovce. Začeli smo tudi z obnovo daljnovodnih stebrov na relaciji Maribor - Cirkovce 1. Na Koroškem pa smo sodelovali tudi pri projektu obnove daljnovodov na relaciji RTP Dravograd - RTP Ravne. Sodeloval pa bom tudi pri obnovi RTP Pekre in Slovenska Bistrica, ki se je že začela. 

Ste navdušen športni plezalec. Od kdaj se ukvarjate s tem športom? 

Že vse od osnovnošolskih let, bolj intenzivno pa zadnjih 15 let. Plezati sem začel na plezalni steni v osnovni šoli, pozneje pa sem s prijatelji obiskoval bližnja plezališča v okolici Slovenske Bistrice. V začetku smo bolj improvizirali. Če smo naleteli na kakšno večjo skalo, smo se z njo navdušeno spopadli. Moja prva večja smer, ki sem jo preplezal, je bila v plezališču Kotečnik pri Libojah blizu Celja. Prej mi je plezanje pomenilo bolj hobi, sčasoma pa je postalo predvsem rekreacija. Z ekipo šestih oz. sedmih prijateljev treniramo približno dva do trikrat na teden v popoldanskem času. Vsako leto si zadamo cilj, da gremo na kakšno znano plezalno destinacijo, kar nam daje tudi motivacijo na treningih. 

Ste član kakšnega plezalnega oz. alpinističnega kluba?

Delujem v okviru Alpinističnega kluba Slovenska Bistrica, kjer sem tudi inštruktor športnega plezanja. Tu sem pred leti vodil šolo športnega plezanja za otroke, pa tudi treninge. Od obsežnega inštruktorskega dela pa sem sedaj zaradi poklicnih in družinskih obveznosti obdržal dva tečaja za odrasle na leto, spomladi in jeseni. 

Kako je z zanimanjem za tečaje v športnem plezanju? 

Zanimanje med tečajniki raste iz leta v leto, saj je ta šport v zadnjih letih zelo popularen. Vsako leto se tečajev udeležuje od 10 do 20 ljudi. Pridobivajo teoretična in praktična znanja, ki obsegajo osebno opremo, vozle in navezovanje, osnovno tehniko prostega plezanja in padcev, varovanje, spuščanje z vrvjo, osnovna pravila in načine prostega plezanja ter etiko. Ko tečajniki naredijo izpit, si pridobijo naziv pripravnik športnega plezanja in so sposobni samostojno plezati in varovati v vseh zavarovanih smereh z urejenimi sidrišči do polovice raztežaja, to je od 25 do 30 m. S tem nazivom se lahko udeležijo nadaljevalne šole plezanja. 

Katero težavnostno stopnjo ste doslej dosegli v športnem plezanju? 

V Grčiji sem na eni najboljših tovrstnih svetovnih destinacij na otoku Kalymnos na pogled preplezal smer z oceno 8a. To je doslej moj največji športni dosežek, ki sem ga dosegel pri športnem plezanju.   

Kako bi na kratko opredelili pomen športnega plezanja? 

Kot večkrat poudarjamo v našem alpinističnem klubu, je plezanje eden izmed najkompleksnejših športov nasploh, saj se pri vadbi obremenjujejo in razvijajo prav vse mišice, prav tako je zelo pomembna psihična priprava. Pri plezanju je poleg športnega vidika zelo pomemben tudi zdrav način življenja. 

Kaj vam osebno daje športno plezanje, kaj je zanimivo pri tem športu? 

V bistvu je plezanje moj način življenja. Brez tega si življenja sploh ne znam predstavljati. Tu je veliko takšnih ali drugačnih izzivov, od mentalnih do fizičnih. Ko plezaš v steni, si osredotočen samo na tisti trenutek in ne razmišljaš o nečem drugem. Veliko je druženja s prijatelji, skupnih pustolovščin, potovanj po svetu. Narave te fascinira, spoznaš nove ljudi, običaje dežel. Skratka, ves čas se nekaj dogaja. Pri tem športu človek tekmuje sam s sabo, je pa med nami tudi zdrava tekmovalnost. 

Kot pravi znani pregovor, jabolko ne pade daleč od drevesa. Se vaš sinko tudi zanima za plezanje? 

Ja, dostikrat ga vzamem s seboj, ko se kam odpravim plezat. Zelo mu je všeč, če lahko z mano veliko časa preživi v naravi, vendar ga v plezanje ne silim. Pri ukvarjanju z mladimi sem namreč spoznal, da ni dobro, če starši svoje otroke pretirano silijo v nekaj, o čemer mislijo, da bi bilo dobro, da bi v življenju dosegli.

Kaj še želite doseči na področju športnega plezanja? 

Še več plezati in seveda biti še boljši. Tudi letos grem z družino na dopust na otok Kalymnos. Z nami gre še ena »plezalska« družina, s katero smo se spoprijateljili. Tako bomo prijetno združili s koristnim. 

V vaši matični družini ste veliki ljubitelji čebelarstva in pridelave medenih pijač? Na kaj se osredotočate pri tej dejavnosti?

Ja, s čebelarstvom se je dolga leta intenzivno ukvarjal moj oče, ki ima ogromno tovrstnega znanja in je priznan v čebelarskih krogih. Ves čas se je ukvarjal tudi z izdelavo medenih pijač in k temu tudi mene pritegnil. Tako se sedaj ukvarjamo predvsem z izdelavo medice, peneče medice in medenega žganja. Po nam znanih informacijah je bil moj oče v tisti prvi skupini, ki je naredila penečo medico, kar je velik uspeh celo v svetovnem merilu. Prvo penečo medico smo v Sloveniji predstavili leta 2005. Sedaj je naš fokus v tem, da izdelavo peneče medice še naprej razvijamo in se ukvarjamo tudi s trženjem. 

V čem je bistvena razlika med osnovno medico in penečo medico? 

Ta pijača je pridelana po klasični metodi za proizvodnjo šampanjcev. Njene značilnosti so sicer enake osnovni medici, vendar pa so oplemenitene s pomočjo postopkov sekundarnega alkoholnega vrenja in zorenja v zaprti steklenici. Tako se peneča medica z značilno aromo, osvežujočim okusom in igrivim iskrenjem mehurčkov uvršča v sam vrh medenih pijač.

In kako je s priznanji vaših izdelkov med enologi, še zlasti, če penečo medico primerjamo z vinsko penino? 

Na ocenjevanjih medenih pijač smo prejeli že več zlatih priznanj. Nekoliko pa je problem v tem, da enologi kot ocenjevalci še ne poznajo dovolj peneče medice. Pri naši pijači so namreč drugačne vsebnosti sladkorja, drugačne kisline, pa tudi okusi so drugačni. Ampak, če mene vprašate, je peneča medica super, ker je dosti bolj bogata kot vinska penina.