Dosegli nadpovprečne rezultate

Decembra 2013 je nadzorni svet družbe Elektro Celje Radeta Kneževiča izbral za novega - starega predsednika uprave družbe. Kneževič pravi, da ima ob zaključku mandata dobre občutke in je ponosen, da so v štirih letih poslovali stabilno in dosegali nadpovprečne rezultate. Kazalniki poslovanja izkazujejo rast, delničarjem pa so v razmerah splošne krize že štirikrat zagotovili soliden donos. Lansko leto je bilo še posebej slovesno, saj so obeležili stoletnico obstoja podjetja in od odjemalcev dobili priznanje, da uspešno izpolnjujejo svoje poslanstvo.

Kneževič je še posebej ponosen na stopnjo razvitosti njihovega omrežja, ki ga uvršča v t. i. pametna omrežja: »To se kaže v uporabi funkcij DMS (Distribution Management System), geografskega informacijskega sistema (GIS), vodenju sistema izpadov OMS (Outage Management System), obvladovanju razpršenih virov energije in obvladovanju izgub pri prenosu energije. Zahvaljujoč novim ukrepom nadzora, ki temeljijo na pametnih števcih, smo uspeli zmanjšati stroške energetskih izgub za več kot milijon evrov na leto!« z zadovoljstvom pove Kneževič.

Katere so bile najhujše težave, na katere ste naleteli in kako ste jih reševali?

Vsekakor je bil začetek zahteven. Čeprav sem bil v mandatu g. Petroviča pomočnik predsednika uprave, je bilo potrebno spoznati še ogromno podrobnosti, ki so specifične za distribucijo in elektrogospodarstvo v celoti. Ko pomislim na pretekla leta, posebno hudih težav ni bilo. Izzive, s katerimi smo se srečevali, sem reševal s pomočjo zelo kvalitetne ekipe sodelavcev, ki so pravi specialisti na svojih področjih. Temelj našega sodelovanja je bilo zaupanje, na čemer gradimo tudi v bodoče. Gotovo, da so bile posamezne zadeve tudi težje in zanimive same po sebi, a opisovanje le-teh presega kratek intervju.

Kakšno je bilo za Elektro Celje poslovno leto 2013?

Čeprav poslovno leto 2013 še ni zaključeno, analize kažejo, da bomo dosegli zastavljene cilje.

Moram poudariti, da nam ni bilo lahko. Prvo polovico leta smo se precej ukvarjali z odpravo obilnih havarij, ki so bile posledice snežnih ujm in poplav. Pol leta smo bili tudi v negotovosti, ali bomo lahko zagotovili potrebna sredstva za realizacijo planskih postavk. Proceduralno potrebujemo namreč pri pridobivanju kreditnih sredstev v prvem koraku mnenje resornega ministrstva, za kar smo zaradi političnih sprememb morali čakati šest mesecev!

Likvidnostno smo lažje zadihali šele proti koncu leta. Hkrati smo morali izredno intenzivirati dela, kar nam je uspelo zahvaljujoč zavzetosti zaposlenih in ugodnim vremenskim razmeram.

Na ta način smo vrednostno v poslovnem letu realizirali investicije v višini 24.440.544 evrov, kar predstavlja 101,84 % letnega plana (24.000.000 evrov).

V okviru tega smo vložili za cca 6,5 mio evrov v izgradnjo novih objektov SN in NN (npr. 42 novih tipskih transformatorskih postaj s priključnimi SN in NN električnimi vodi), 8,2 mio evrov v obnovo in nadomestne zmogljivosti (te investicije so namenjene obnovi vodov in naprav zaradi dotrajanosti, največji del sredstev smo namenili kabliranju NN vodov, zamenjavi dotrajanih SN vodov).

Za ostale energetske investicije (RTP, RP in DV 110 kV) smo porabili 6,2 mio, med njimi pa dominira novi RTP 110/20 kV RTP Žalec, kjer je izveden tehnični pregled gradbenega dela, dobavljena je oprema 110 kV GIS stikališča, montaža pa bo izvedena v letu 2014. Vgrajeno je 20 kV stikališče ter izvedena dobava energetskih transformatorjev 2 x 31,5 MVA.

Za neenergetske investicije smo potrebovali 3,5 mio evrov, mednje pa sodijo investicije v poslovno informatiko, investicije in obnova poslovnih stavb, transportna sredstva, orodje in mehanizacija ter ekološke investicije.

Kakšne so želje in pričakovanja v vašem drugem mandatu? Čemu se boste najbolj posvetili? Kje pričakujete največ problemov in kakšnih?

V drugem mandatu bomo nadaljevali v začrtani smeri. Z racionalizacijo, boljšim obvladovanjem procesov in uvajanjem sodobnih orodij želimo dvigniti kvalitetno raven poslovanja. Zasnova organiziranosti podjetja izvira iz časov, ko je potekala komunikacija z odjemalci v direktnih stikih na ravni nadzorništev, zato smo izvedli celostno analizo pokritosti terena in dosegljivosti naprav. Na osnovi tako pridobljenih ocen smo uvedli novo distribucijsko enoto Velenje, združili nadzorništvi Rogaška Slatina in Šmarje pri Jelšah, ter Center in Lava v Celju, proces pa bomo nadaljevali še s preverjanjem modela v določenih drugih okoljih.

Želimo nadaljevati z razvojem pametnih omrežij, tako da bomo tekom leta izvajali priprave na uvedbo sistema, ki bo združeval SCADA nadzor in DMS v obliki koncepta V.3 z uporabo CIM platforme, uvajali pa bomo tudi mobilne aplikacije, ki bodo v pomoč vzdrževalcem na terenu. Z njimi jih bomo bolj neposredno povezali s procesnim sistemom in jim olajšali rutinske preglede in izdelavo vhodnih dokumentov za delovne naloge.

Za preglede trase bomo namesto dragih helikopterskih pregledov začeli z uvajanjem kvadrikopterskih snemanj in kontrol v lastni izvedbi. Dokončali bomo tudi učno vadbeni center v Šempetru, kjer bomo uvajali novo zaposlene, se seznanjali z novimi sredstvi in tehnologijami ter delom pod napetostjo.

Večjih problemov ne pričakujem, bojim pa se, da bo še vedno cokla razvoja pridobivanje dokumentacije za umeščanje novih daljnovodov v prostor. Za navaden cca 15 km 110 kV daljnovod pri Mokronogu tečejo postopki že več kot osem let, pa jim še ni videti konca.

Želim si, da bi po sprejetju novega energetskega zakona EZ-1 že končno smiselno rešili odnos

med sistemskim operaterjem distribucijskega omrežja SODO in elektrodistribucijskimi podjetji. Ker še vedno nimamo sprejetega strateškega dokumenta, že od leta 2007 različno gledamo na ta problem. Vsako leto sprejemamo anekse, ki naj bi reševali pogodbeni odnos med formalnim sistemskim operaterjem in nami, ki smo lastniki omrežja in smo dejanski izvajalci gospodarskih javnih storitev elektrodistribucije. Želimo si takšne organiziranosti, ki bo temeljila na vseh dolgoletnih izkušnjah, ki bo primerljiva z rešitvami v Evropi in stroškovno učinkovita za sistem in odjemalce!

Vladimir Habjan

Več lahko preberete v februarski številki Našega stika