Državni zbor potrdil Pariški sporazum

Poslanci so včeraj v Državnem zboru s 76 glasovi za in nobenim proti ratificirali Pariški sporazum, ki v boju proti podnebnim spremembam združuje razvite države in države v razvoju. Sporazum med drugim določa dolgoročen cilj, da se dvig povprečne globalne temperature zadrži občutno pod dvema stopinjama Celzija glede na predindustrijsko raven in da se nadaljujejo prizadevanja, da dvig globalne temperature ne preseže 1,5 stopinje Celzija. Sporazum bo nadomestil kjotski protokol iz leta 1997, ki je veljal v obdobju 2008-2012, ter t. i. amandma iz Dohe, ki se nanaša na obdobje 2013-2020. Uporabljati se bo začel po letu 2020.

Tako se je Slovenija pridružila več kot 100 drugim državam, ki so podpisale ta ključni dokument v boju proti klimatskim spremembam. Sporazum je stopil v veljavo, ko ga je ratificiralo dovolj držav, da skupaj predstavljajo 55 % vseh izpustov toplogrednih plinov. Ratificirale sta ga tudi največji proizvajalki toplogrednih plinov, Kitajska in ZDA. S tem, ko ga je ratificirala še Evropska unija, pa je sporazum stopil v veljalo.

Predsednik vlade dr. Miro Cerar je pozdravil ratifikacijo sporazuma, ki ga je aprila letos podpisal. Prejšnji teden so člani odbora DZ za zunanjo politiko soglasno sprejeli sklep, da Državni zbor sporazum ratificira. Po seji je poslanec SMC mag. Branislav Rajić povedal: »Slovenija z ratifikacijo Pariškega sporazuma vstopa v krog prvih pogodbenic in prevzema pravico do sodelovanja v pogovoru o prihodnosti okoljske politike.« Pariški sporazum je "verjetno zadnja priložnost, da prihodnjim generacijam zapustimo svet, ki bo stabilnejši in bolj zdrav, s pravičnejšimi družbami in uspešnejšimi gospodarstvi", je pred poslanci pred glasovanjem poudarila državna sekretarka na okoljskem ministrstvu Lidija Stebernak.

Vsi navzoči poslanci so ratifikacijo potrdili, vseeno pa je Matej T. Vatovec (ZL) na vlado naslovil tudi nekaj kritik. V obrazložitvi zakona namreč piše, da so neposredni javnofinančni stroški izvajanja ukrepov do leta 2020 ocenjeni na 1,02 milijarde evrov. Ta znesek je nižji od izdatkov za šesti blok Termoelektrarne Šoštanj ali drugi blok krške nuklearke, je izpostavil.

Prav tako obrazložitev, kot ugotavlja Vatovec, kaže, da namerava Slovenija fosilna goriva nadomeščati z biomaso in novimi hidroelektrarnami, kjer smo glede na zmogljivosti okolja že blizu meje. "Solarna energija ni nikjer niti omenjena," je ugotavljal. "Očitno je, da bolj kot inovativne rešitve zmanjševanja izpustov ogljikovega dioksida vladajoča garnitura z ministrico za okolje in prostor na čelu išče načine za izpogajanje čim manjših zavez znotraj EU," je dejal.

Mag. Nina Štros, vodja Greenpeace v Sloveniji, je ratifikacijo komentirala: »Današnja ratifikacija Pariškega sporazuma je pomembna odločitev in verjamemo, da se vsaka poslanka in poslanec zaveda kaj le-ta pomeni. Da uresničimo cilje sporazuma, s čimer bi ohranili možnost za varno in dostojno življenje, morajo slediti hitra in korenita dejanja; v energetiki  se mora končati doba premoga, kakor se morajo tudi zaustaviti vsi načrte za gradnjo nove infrastrukture, ki bi lahko povečevala rabo fosilnih goriv. Analize kažejo, da se moramo v evropskih državah posloviti od premoga kot energijskega vira najkasneje do leta 2030. Z današnjim glasovanjem so se vsi, ki sedijo v Vladi RS ali Državnem zboru, obvezali, da začnejo pogovor o tem, kako odgovorno in pravično do zaposlenih in skupnostih, ki jih gostijo, zapreti TEŠ  do leta 2030. Prav tako se mora opustiti nevarna zabloda o gradnji dodatne jedrske elektrarne, ki ovira resnično rešitev energetske tranzicije. Država mora začeti odločneje podpirati ukrepe za zmanjševanje porabe energije, ter bolj odkrito spodbujati sončno, vetrno in vodno energijo, kar lahko prinese neposredne koristi stotine tisočim prebivalcem, posredne pa vsem. Dejanja političnih predstavnikov v naslednjih letih bodo pod drobnogledom, saj bodo nosila odločilne posledice za naša življenja v prihodnjih desetletjih. Mi smo generacija, ki lahko konča dobo fosilnih goriv.«

Slovenija mora po potrditvi v DZ še formalno zaključiti postopek ratifikacije ter listine predložiti ZN, šele takrat bo prišteta med pogodbenice sporazuma. Vseeno pa je ključno fazo v postopku država še uspela zaključiti v času globalne podnebne konference, ki letos poteka v maroškem Marakešu in ki naj bi začrtala pot k uresničitvi pariškega sporazuma.