EKS moramo graditi z znanjem in širokim sodelovanjem

V uvodnem nagovoru je državni sekretar na Ministrstvu za infrastrukturo mag. Klemen Potisek poudaril, da bo Slovenija z Energetskim konceptom Slovenije (EKS) na osnovi projekcij gospodarskega, okoljskega in družbenega razvoja države ter na podlagi sprejetih mednarodnih obvez določila cilje trajnostne, zanesljive in konkurenčne oskrbe z energijo za prihodnjih 20 let, s pogledom še za nadaljnjih 20 let. Gre torej za strateški dokument, ki bo začrtal vizijo in usmeritve razvoja slovenske energetike, da bomo dosegli končni cilj – prehod v nizkoogljično družbo.

Gre za zahteven proces celotne družbe, njenega razmišljanja in ravnanja, ki pa hkrati prinaša veliko novih priložnost za vse. A, da jih bomo uspeli uresničiti, moramo na energetiko pogledati z vseh zornih kotov. Na koncu se je dotaknil še energetske prenove stavb in izpostavil, da bodo samo za te ukrepe do leta 2020 skupaj namenili kar 3,2 milijarde evrov.

V svojem inspirativnem predavanju je Fritz Schwarzländer iz družbe SAP pohvalil Slovenijo z besedami, da se na področju slovenske energetike dogaja veliko in to kljub temu, da gre za majhno državo . Sodeluje pri vseh glavnih aktivnostih, projektih in ima tesne vezi s pomembnimi organizacijami. In kot je zaključil, je Slovenija lahko na strani zmagovalcev. Za to pa ji ni treba biti pionir, ampak mora biti prva, ki tvega in prevzame spremembe ter jim sledi.

Bistvo uspešne energetske tranzicije je prilagajanje razmeram

Ne le Slovenija, pač pa celotna Evropa je priča energetskemu prehodu k obnovljivim virom in večji energetski učinkovitosti ter opuščanju termo proizvodnje, kar zahteva prilagajanje in prestrukturiranje podjetij, so si bili enotni sodelujoči na okrogli mizi na temo globalne energetske tranzicije. Poleg tega se proizvajalci posledično soočajo z velikim padcem cen energije, s čimer, še zlasti termoelektrarne, postajajo ujetnik stroškov, je poudaril Rok Vodnik iz Petrola. Termoelektrarne so tako pred velikimi izzivi, ki pa jih bo treba reševati sistemsko, saj je pri tem treba upoštevati tudi dejstvo, da obnovljivi viri niso stabilen vir energije. V takšni situaciji se je znašel tudi HSE in s tem v zvezi je direktor družbe Blaž Košorok poudaril, da je ključno, da se proizvajalci energije, torej tudi HSE, prilagodijo nastalim razmeram in znižajo stroške, na katere imajo vpliv.

Predsednik uprave Gen-I dr. Robert Golob pa je izpostavil, da razkorak med Slovenijo in Nemčijo na področju termo energije ni tako velik, kot se zdi. Če so viri za termoelektrarne blizu, je po njegovem mnenju vlaganje v konvencionalne vire energije še vedno smiselno. Karl Kraus iz podjetja RWE je opozoril, da nihče ne bo sam rešil težav z likvidnostjo termoelektrarn, zato so potrebna partnerstva. Najbolje jih je iskati v regiji JV Evrope, kjer lahko Slovenija prevzame tudi vodilno vlogo in širi svoja znanja. A je opozoril, da so za nastop v regiji nujni finančni vložki, ki pa se ne povrnejo čez noč.

Da so pred energetiko, tako na področju elektrike kot tudi plina, novi izzivi, se je strinjal tudi direktor Plinovodov in predsednik Energetske zbornice Slovenije Marjan Eberlinc. Ustvarjajo se nove vloge in razmere na strani proizvajalcev, prenosnih podjetij in trgovcev. Zato je v dani situaciji treba imeti odprte oči, poslušati, analizirati stanje in se prilagajati. Zmagovalec globalne energetske tranzicije bo namreč tisti, ki bo najhitreje reagiral na razmere in se kar najhitreje prilagodil novim modelom, je zaključil Marjan Eberlinc.

EKS - sploh vemo, kje smo in kaj hočemo? 

S tem vprašanjem je govorce na okrogli mizi na temo EKS kot odrešitve za energetiko izzval direktor Elesa mag. Aleksander Mervar. Kot je dejal, ga moti predvsem to, da pri diskusiji o EKS govorimo predvsem o kvantitativnih stvareh namesto o kvalitativnih. Kot nabor potencialnih investicij lahko v Sloveniji, z vidika ekonomske upravičenosti, po njegovem mnenju pričakujemo nove razpršene enote obnovljivih virov energije v višini 108 MW, HE Mokrice (15 MW) in srednjesavsko verigo HE (116 MW), morda HE na Muri (78 MW), plinifikacijo ljubljanske termoelektrarne toplarne (63 MW), torej za skupaj 380 MW novih kapacitet. Vendar pa se je vprašal, če smo trajnostno energijo pripravljeni tudi plačati? Nov EKS nam po njegovem mnenju ne bo dal odgovora na to, kakšna bo cena energije v prihodnje, niti nam ne bo podal odgovora, koliko nas bo vse skupaj stalo. Kot je dejal, je energija tržno blago in trg je tisti, ki nas bo spametoval.

Direktor direktorata za energijo Danijel Levičar je znova poudaril, da se EKS ne bo opredeljeval do posameznih projektov, pač pa bo podal vizijo za naslednja desetletja. Pričakovanja od EKS so velika in s tem ni nič narobe, vprašanje pa je, kako tesno bomo znali stopiti skupaj . To pomeni, da moramo najti skupni konsenz in se skupaj odločiti o prihodnjih virih energije. Ponovno je zatrdil, da bo novi EKS pripravljen leta 2017, v kar pa so člani omizja podvomili. Predsednik uprave Elektra Ljubljana Andrej Ribič je dejal, da močno dvomi, da bo EKS sploh sprejet, saj za to v Sloveniji še vedno ni volje. Velika pričakovanja od EKS imajo tudi manjša podjetja, ki si želijo predvsem stabilno ceno energije, da bomo vedeli, kaj nas čaka, je dejal direktor Termo-tehnike Bogdan Kronovšek.

Porajalo se je tudi vprašanje, ali novi EKS določa drugi blok jedrske elektrarne. Kot je dejal generalni direktor GEN energije Martin Novšak, je ekonomija eden izmed zelo pomembnih stebrov tako za prebivalstvo kot za gospodarstvo, zato je še toliko bolj pomembno, da imamo tudi v Sloveniji konkurenčne vire energije. Prav tako ne vidi novega EKS brez nizkoogljičnosti. Zato je po njegovem mnenju prav, da je jedrska energija kot tehnologija, po zgledu drugih modernih držav, ustrezno obravnavana v EKS. 

Kot je dejal Danijel Levičar, se ni treba o tem odločati danes. Razvoj gre naprej, vendar počasneje, kot si to predstavljamo. Danes svoje znanje izvažamo, a prav s tem znanjem bi lahko zgradili EKS, je zaključil svoje razmišljanje.

Polona Bahun