Energetika in regulativa 21

V organizaciji Prosperie je danes potekalo že osmo posvetovanje Energetika in regulativa 21, ki ga je spremljalo kar 190 udeležencev. Na njem so predstavili nekatere novosti na zakonodajnem področju, ki jih prinaša paket Čista energija za vse Evropejce in izzive, ki čakajo regulatorje in deležnike, ki skrbijo za nemoteno oskrbo z električno energijo v luči nastajajočega novega trga prožnosti. 
V uvodni predstavitvi je mag. Borut Rajer iz Borzena osvetlil nekatera ključna vprašanja, ki spremljajo vstop agregatorjev na trg z električno energijo. Kot je dejal, osnovni koncept agregatorja izhaja iz možnosti združevanja in izkoriščanja prilagodljivosti proizvodnje oziroma odjema, pri čemer gre za koncept, ki ni novost na trgu in se že nekaj časa uporablja tudi pri nas. Po njegovih besedah je bila vrednost tega trga na globalni ravni v letu 2016 ocenjena na 762  milijonov dolarjev, projekcija do leta 2023 pa znaša kar 4.5 milijarde dolarjev. Z Evropsko direktivo iz leta 2019 se tudi v nacionalne zakonodaje uvaja nov pojem neodvisnega agregatorja, ki kot nov udeleženec na trgu ni več povezan z izvajanjem funkcije dobavitelja odjemalcu, pri čemer mu zakonodaja precej širi tudi nabor pravic.
Glavni fokus delovanja tovrstnih agregatorjev je izvajanje sistemskih storitev, pri čemer se možnost ponujanja teh storitev širi tudi na druge trge, lahko se sklepajo pogodbe brez soglasja dobavitelja, ima pravico do podatkov in podobno. Kot je dejal mag. Rajer, gre za širok nabor dejavnosti, ki jih bo treba še ustrezno zakonsko urediti, in sicer gre vsaj z vidika operaterja trga za tri glavne sklope vprašanj povezanih z bilanco energije na trgu, odgovornostjo za odstopanja in obveščanjem ter tokom podatkov. Seveda gre potem za še veliko podrobnosti, ki jih bo treba urediti tudi s podzakonskimi akti, kot so denimo ugotavljanje dejanske izvedbe storitve, morebitne specifike za različne storitve, postopki in obračuni. Pri tem v Borzenu veliko upov polagajo tudi v nov Zakon o oskrbi z električno energijo, ki je v postopku sprejemanja, in ki naj bi upošteval tudi dosedanje ugotovitve in predloge ključnih deležnikov. Na temo vstopa neodvisnih agregatorjev na trg je bilo namreč pri nas že vrsta posvetovanj, pri čemer formalni model v okviru obstoječih predpisov pri nas že obstaja, Eles že nekaj časa vključuje izrabo prožnosti v mehanizme izravnave in je bilo tudi veliko dela na tem področju že opravljenega. Konec minulega leta je Borzen objavil tudi predlog Začetnega modela neodvisne agregacije na slovenskem trgu z električno energijo, katerega poglavitni cilji so zamejevanje negativni učinkov na dobavitelja, zajem vseh možnosti delovanja neodvisnega agregatorja in vključitev vseh potencialnih ponudnikov tovrstnih storitev. 
Mag. Rajer je na koncu poudaril, da gre za zelo kompleksno problematiko in tudi na evropski ravni še nimamo rešitev, ki bi pokrile vsa odprta vprašanja ter dodal, da je mogoče to tudi priložnost za uveljavitev slovenske rešitve v širšem okolju.

Mehanizem agregatorstva priložnost za vse odjemalce

V nadaljevanju je potekala razprava o priložnostih neodvisnega agregatorja, v okviru katere so svoja razmišljanja predstavili mag. Bojan Kumer iz GEN-I, mag. Peter Nemček iz SyaberGrida in mag. Borut Rajer iz Borzena. Mag. Kumer je poudaril, da v uvajanju mehanizma neodvisnega agregatorja vidi predvsem novo priložnost za odjemalce, da bodo lahko vplivali na svoje cene električne energije in dodal, da bi prizadevanja glede regulacije tega področja morala zasledovati en sam cilj, in sicer, da bi bil vpliv na dobavitelja s strani neodvisnega agregatorja čim manjši ali nevtralen oziroma, da dobavitelj zaradi aktivacije tega mehanizma ne bo imel negativnih finančnih posledic. 
Mag. Peter Nemček je v imenu evropskega združenja agregatorjev izpostavil, da si v Evropa s sedmim paketom iz programa Čista energija za vse Evropejce prizadeva predvsem omogočiti nadaljnji razvoj proizvodnje iz razpršenih virov in področja prožnosti, kot mehanizmov za zmanjševanje ogljičnega odtisa. Kot je dejal, gre tudi pri prožnosti iskati podobne koristi kot pri povečevanju energetske učinkovitosti, in sicer je njeno uvajanje smiselno, če je mogoče na ta način neke cilje doseči namesto z drugimi dražjimi ukrepi.
Mag. Bojan Kumer je ob tem poudaril, da bo sam mehanizma agregatorja  zaživel, ko bodo izpolnjeni tri pogoji – da bo regulator določil jasne zakonodajne okvire in bo agregator vedel kaj ga čaka, da mu zakonodaja ne bo postavljala prevelikih ovir ter, da bosta s tem imela dovolj finančnih koristi tako agregator kot elektroenergetski sistem. 
V nadaljevanju razprave je bilo še slišati, da gre za precej kompleksna vprašanja, s katerimi se ukvarjajo tudi drugod po svetu, da začetni modeli ne bi smeli biti zapleteni in, da ne gre za popolno novost v našem prostoru, saj je bilo uspešno izpeljanih že nekaj pilotnih projektov in se je na področju nudenja sistemskih storitev že izoblikovala določena konkurenca ter, da bi bilo smiselno, glede na cilje o vzpostavitvi enotnega evropskega trga z energijo na evropski ravni poenotiti tudi pravila delovanja na tem trgu.

Prihodnost bo dinamična

Mag. Bogomil Jelenc iz SODO je v svoji predstavitvi povedal, da prožnost ni nekaj novega, saj so zametki tega navzoči že v tarifnem sistemu z uvedbo več tarif, pri čemer je v vseh evropskih dokumentih zaznati skrb za  ohranitev porabe na sedanji ravni in zagotoviti proizvodnjo iz virov, ki bodo omogočili izpolnitev zastavljenih ciljev glede preprečevanja nadaljnjega segrevanja planeta. Kot je dejal, trenutno proizvedemo 76 odstotkov električne energije iz neobnovljivih virov, do leta 2050 pa naj bi bila slika obratna, oziroma naj bi delež OVE dosegel celo 85 odstotkov. Večina te električne energije naj bi prišla iz razpršenih in nepredvidljivih virov priključenih na distribucijsko omrežje, kar prinaša številne nove izzive za načrtovanje in obratovanje distribucijskih sistemov. Pri tem se sedanji model, da proizvodnja sledi porabi ne bo več mogel uporabljati in bo treba k prilagajanju proizvodnje in porabe spodbuditi porabnike in uporabiti tudi nove poslovne modele.

Regulativni izzivi elektrodistribucije

Da čakajo distribucijska podjetja mnogi novi izzivi, je na omizju z naslovom Nov regulativni okvir, novi uporabniki v sistemu in nov tarifni obračun omrežnine povedal dr. Ivan Šmon, GIZ distribucije in direktor Elektra Gorenjske. Eden od izzivov bo zagotovitev robustnega, močnega in naprednega nizko napetostnega omrežja (NNO), ki bo omogočalo razpoložljivost potrebne moči, kakovostno dobavljivost energije, potrebno prožnost, upravljanje s proizvodnjo in z odjemom, mrežno integracijo novih naprav in virov, zagotavljanje naprednih storitev. V tem času je NNO v velikem delu preseglo življenjsko dobo 40 let in ni ustrezno dimenzionirano za povečanje koničnih obremenitev, v prihodnje pa bo predstavljalo težišče pametnih omrežij, kar vse kliče po spremembah. V ospredju energetskega prehoda bodo nove naprave in storitve, kot so obnovljivi viri energije, hranilniki, elektrifikacija mobilnosti in ogrevanja ter prilagajanje proizvodnje in odjema. Vsa električna vozila, toplotne črpalke in velika večina proizvodnih virov bodo slej ali prej integrirani v elektro distribucijsko omrežje.

Ker NEPN predvideva dodatno vključitev več kot 1.5 GW OVE skupne proizvodnje, bodo potrebne precej velike investicije v elektrifikacijo stavb in industrijo, modernizacijo, digitalizacijo in avtomatizacijo, sisteme naprednega merjenja, elektromobilnost, robustnost in nove proizvodne vire. Po nekaterih ocenah bodo potrebna v obdobju 2021-2030 sredstva v višini pribl. 4,2 milijarde evrov, pri čemer bo zagotovitev potrebnih financ velika naloga tako distributerjev in SODO kot regulatorja.

V GIZ distribucije so pripravili vrsto pobud in predlogov za zagotavljanje pogojev za pospešen razvoj omrežja, med drugim s pospešenim uvajanjem dinamičnih tarif ter z uvedbo obračuna omrežnine glede na priključno moč uporabnika in doseženo konico odjema ter proizvodnje, predlagali so tudi, da se pri določitvi nadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja upoštevajo realizirani nadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja preteklega leta, kar pomeni, da se neupravičeni stroški ne pokrivajo iz donosa. Med predlogi je tudi cela vrsta ti. računovodskih, ki bi jim vse olajšala dostop do potrebnih sredstev. Med posebne izzive poleg finančnih in tehnoloških je dr. Šmon izpostavil tudi človeški vidik, saj s sedanjo strukturo in številom zaposlenih ne bo možno izpeljati tako velikih investicij. »Naložbe v distribucijsko omrežje bodo prinesle široke koristi družbi in prispevale h gospodarskemu okrevanju EU in k energetski tranziciji,« je sklenil dr. Šmon.

O novem regulatornem okviru je govoril mag. David Batič iz Agencije za energijo, pri čemer je opozoril na spremembe, ki jih z večplastnim pristopom načrtujejo na več področjih: na razvojnem načrtu 2.0, na prenovi metodologije obračuna omrežnine in optimizaciji metodologije določitve upravičenih stroškov elektrooperaterja. Kot je povedal, bodo predvsem izvajali optimizacijo stvari, ki so jih ugotovili kot nesistematične in zahtevajo prilagoditve. Energetika je rezultat našega razmišljanja – če nam bo uspelo spremeniti razmišljanje, bomo zagotovili tudi spremembe v energetiki, je povedal mag. Bogomil Jelenc iz SODO, s čimer sta se strinjala tudi sogovornika.

Nova EU uredba glede energetske infrastrukture in vodika

Zaradi lani sprejetega novega ti. »zelenega dogovora« Evropske komisije, se pripravljajo spremembe zakonodaje, o čemer je govorila odvetnica Ana Stanič. Izpostavila je predvsem spremembe TEN-E Uredbe. Kot je znano, je TEN-E osrednji instrument pri razvoju notranjega energetskega trga in potreben za doseganje evropskih ciljev zelenega dogovora, kot tak pa je predpogoj za financiranje iz instrumenta za povezovanje Evrope za čezmejne infrastrukturne projekte. V prihodnje bo morala Unija znatno povečati proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov, da bo do leta 2050 dosegla več kot 80-odstotni delež proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov, po ocenah bo samo za doseganje ciljev za leto 2030 potrebno povprečno letno investiranje v prenosna in distribucijska omrežja v višini 50,5 milijarde evrov.

Cilji revidiranega okvira TEN-E so med drugim najti tiste čezmejne projekte in naložbe, ki so potrebni za energetski prehod in doseganje podnebnih ciljnih vrednosti, izboljšanje načrtovanja infrastrukture za povezovanje energetskih sistemov in 'off-shore' omrežij, skrajšati postopke izdaje dovoljenj in zagotoviti primerno uporabo orodij za delitev stroškov in regulativnih spodbud. Predlog komisije vključuje vrsto zahtev, med drugim obvezna merila trajnostnosti, posodobitev kategorij infrastrukture, ki izključujejo podporo za nafto in zemeljski plin, nov poudarek na vodikovi infrastrukturi idr.

Kategorij infrastrukturnih projektov je več: pametna plinska omrežja, ki bi omogočila vključitev teh novih čistih plinov v omrežje, kjer bi zamenjali zemeljski plin; pametna sistemska integracija med elektroenergetskim in plinskim sistemom ter drugimi sektorji, kot sta promet in industrija; pametna omrežja električne energije so ključnega pomena za podporo pospešeni elektrifikaciji energetskega sistema; vodikova infrastruktura; CO2 omrežja in shranjevanje.

Staničeva je omenila tudi postopek selekcije projektov skupnega interesa, ki bodo morali slediti načelu »ne naredi bistvene škode«. Da bi omejili vpliv na okolje, bo načrtovanje infrastrukture in opredelitev infrastrukturnih vrzeli sledilo načelu najprej energijska učinkovitost, pri čemer bodo za odpravo ugotovljenih vrzeli prednostno obravnavane vse ustrezne rešitve, ki niso povezane z infrastrukturo. (vh)