Energetika in znižanje izpustov CO2: Katere enote so zares pomembne?

Okoljska nevladna organizacija Energy for Humanity je v sodelovanju z organizacijo Tomorrow, ki je ustvarila ElectricityMap (www.electricitymap.org, interaktivni on-line prikaz ogljične intenzivnosti proizvodnje električne energije in posledičnih izpustov CO₂ v dejanskem času),  pripravila poročilo European Climate Leadership Report 2017. Ključna ugotovitev poročila je naslednja: evropske države z visokim deležem hidro in jedrske energije znižujejo izpuste ogljikovega dioksida bistveno hitreje kot države z energetskimi politikami, usmerjenimi v 100-odstotno oskrbo z razpršenimi OVE.

Potrebujemo realen pogled na možnosti razogljičenja

Kot poudarja Kirsty Gogan, globalna izvršna direktorica Energy for Humanity, ki se je konec decembra lani mudila tudi v Ljubljani in v Krškem, potrebujemo kritičen in intelektualno iskren pogled na doslej zgrešene pristope nekaterih evropskih držav k razogljičenju energetike in gospodarstva: »V poročilu smo vzeli pod drobnogled različne ukrepe evropskih držav za znižanje ogljičnih izpustov. Nekateri so dosegli dobre, drugi porazne rezultate. Želimo si, da bi dejstva, navedena v našem poročilu, prispevala k realistični prihodnji razpravi in k bolj utemeljenim odločitvam o nadaljnjih korakih na poti razogljičenja.«

Kot razlaga Goganova, so si ob začetku priprave dokumenta zastavili vprašanje, kaj je pravzaprav za res pomembno. Je to uresničevanje pariških podnebnih ciljev? Inštalirana moč OVE? Priprava in izvedba nacionalnih in mednarodnih energetskih načrtov?
»Nič od navedenega. Če se pogovarjamo o blaženju podnebnih sprememb, je najpomembneje vedeti, koliko ton CO₂ in drugih toplogrednih plinov je navzočih v atmosferi. Za učinkovito ukrepanje pa je pomembno predvsem, kako hitro lahko omejimo količino teh izpustov v atmosfero,« poudarja Goganova in dodaja, da je ogljična intenzivnost proizvodnje električne energije (neto izpusti CO₂/kWh) bistven indikator, ki je pomembnejši od inštalirane zmogljivosti obnovljivih virov energije.

Kdo so pravi evropski podnebni voditelji?

Pravi podnebni voditelji, razlaga Goganova, so tisti z najnižjo povprečno ogljično intenzivnostjo oskrbe z električno energijo. Še posebej, če je to povezano tudi z visokim BDP. V Evropi so to države s premišljeno energetsko mešanico obnovljivih virov energije z jedrsko in hidro energijo.

Na dnu lestvice so države, ki so močno odvisne od premoga. Nemčija, gostiteljica COP23, povzroči v absolutnih številkah največ ogljičnih izpustov (več kot 18 odstotkov na območju EU z EFTA in Turčijo) in se je, kot kaže, s svojo energetsko politiko zapletla v dolgoročno odvisnost od fosilnih goriv, so zapisali v poročilu European Climate Leadership Report ter dodali, da je ogljična intenzivnost proizvodnje elektrike v Evropi seveda le del vseh izpustov, ki jih danes povzročimo z rabo energije. Vendar gre za izjemno pomemben del energetike, saj lahko z uspešnim razogljičenjem elektroenergetskega sistema  omogočimo razogljičenje sektorjev ogrevanja in transporta.

Upoštevati moramo uvoz in izvoz elektrike

Za razliko od drugih prikazov ogljične intenzivnosti oskrbe z električno energijo, ki izračunavajo ogljične izpuste glede na nacionalne energetske mešanice, v European Climate Leadership poročilu na podlagi podatkov Electricity Mapa upoštevajo tudi čezmejne pretoke električne energije. To je zelo pomembno tudi za Slovenijo kot tranzitno državo.

»Obravnava problematike zgolj na nacionalni ravni ne zajame ogljičnih izpustov uvožene in izvožene električne energije. Zato oblikovalce politik spodbujamo, da to upoštevajo. Nacionalne politike močno vplivajo tudi preko državnih meja. Navidezno znižanje izpustov ogljika na nacionalni ravni včasih ne pomeni drugega kot to, da izpuste umazane elektrike enostavno izvozimo v drugo državo, ki uvozi našo umazano elektriko. Ali obratno. Zato je treba pri izračunih upoštevati tudi ogljično intenzivnost čezmejnih pretokov,« poudarja Goganova.

ElectricityMap in »time-lapse« prikaz ogljične intenzivnosti v letu dni

Ustvarjalci ElectricityMap-a so pripravili tudi hitri posnetek (time-lapse) ogljične intenzivnosti evropskih držav, ki je posledica proizvodnje in čezmejnih pretokov električne energije v obdobju od oktobra 2016 do septembra 2017. Iz prikaza, ki je prosto dostopen na kanalu YouTube, je med drugim razvidno, da:

-          imajo Francija, Norveška in Švedska skozi vse leto nizke izpuste CO₂ na proizvedeno kWh,

-          ogljična intenzivnost drugih evropskih držav močno niha, predvsem v odvisnosti od vremena in naraščajočega deleža                  OVE v energetski mešanici,

-          Švica močno spreminja svojo »ogljično barvo« od svetlo zelene (izpusti pod 100 g CO₂eq/kWh) do rjave (do 500 g                        CO₂eq/kWh), odvisno od tega, koliko električne energije uvaža od svoje v resnici močno premogovne severne sosede                  Nemčije.