Energetika je bila in bo vedno politična tema

Konferenca vsako leto združi več kot 250 mednarodnih strokovnjakov, znanstvenikov in gospodarstvenikov, ki izmenjujejo mnenja, izkušnje ter izsledke raziskav o številnih vprašanjih, povezanih s področij pametnih omrežij, trgovanja z energijo in trajnostno energijo.

Na konferenci so poleg predstavitev 184 znanstvenih člankov v kar 28 sekcijah (po)doktorskih raziskovalcev iz cele Evrope, ki zagotavljajo trdno podlago za oblikovalce energetskih politik, potekale tudi predstavitve mednarodnih projektov, ki so financirani iz programa Horizon2020 in omizja z vabljenimi govorci, kjer so med drugim razpravljali tudi o spremembah, ki jih v energetskem sektorju pričakujejo kratkoročno in dolgoročno ter o izzivih, ki jih te spremembe prinašajo.

Kot je ob začetku dejal Urban Prelog iz Mzi, je bila energetika vedno politična tema, saj družba in gospodarstvo sicer ne moreta normalno delovati. Poleg tega je energetika osrednja politična tema postala tudi zaradi klimatskih sprememb. Zato potrebujemo nove strategije in strateške načrte, energetski trg se razvija prihajajo pa tudi novi poslovni modeli in nove storitve. Prav tako prihajajo nove tehnologije, kot so shranjevanje energije, pametna omrežja, digitalizacija. V proces razvoja energetskega trga je treba vključiti vse deležnike, tudi aktivne odjemalce in energetske skupnosti. Vendar je to šele začetek, saj za uspeh potrebujemo še razvoj in raziskave.

Član uprave družbe Petrol Rok Vodnik je predstavil vizijo prehoda družbe Petrol v nizkoogljično družbo. Kot je poudaril, je Petrol vključen v številne projekte na področju OVE in glede na trende lahko pričakujejo, da se bodo vključevali še v nove tovrstne projekte in ponudili nove poslovne modele. Prav tako je v središču njihove pozornosti tudi e-mobilnost, zato v regiji gradijo infrastrukturo ter sodelujejo v številnih mednarodnih projektih. Energetske družbe vse bolj prehajajo na v OVE in se usmerjajo v tehnološki razvoj, digitalizacijo in optimizacijo. Tudi neenergetske družbe, vključno z avtomobilsko industrijo, do leta 2050 želijo preiti na OVE, to pa pred ta podjetja postavlja velik izziv.
Petrol se osredotoča na pametne sisteme za daljinsko ogrevanje, na pametno javno razsvetljavo in za pametno oskrbo z vodo ter na pametne stavbe. Kot je še dejal, pa obstaja še veliko možnosti za nove poslovne modele na vseh teh področjih, saj se nove tehnologije razvijajo zelo hitro. Petrol je začel s projekti na področju URE, kjer je bilo najprej treba spremeniti stare vzorce. In danes ni nobenega dvoma, da niso šli v Pravo smer.

Dr. Saša Djokić s Tehniške univerze v Edinburgu je v razpravi o energetskih skupnostih predstavil škotske primere energetskih projektov lokalnih skupnosti, ki na Škotskem predstavljajo pomemben del energetske prihodnosti. Kot ugotavlja, je glavni motivator za sodelovanje posameznikov v energetskih projektih lokalne skupnosti, predvsem s področja OVE, največkrat prihranek pri računu za električno energijo.

Da je energetska skupnost postala pomemben nov igralec na energetskem trgu, se je strinjal tudi projektni vodja pri Zvezi zadrug za obnovljive vire energije Stanislas d’Herbemont. Velik del je k temu prispevala tudi nova evropska zakonodaja, med drugim direktiva za samooskrbo z OVE. Na tej osnovi so energetske skupnosti dobile številne koristi in možnosti svojega aktivnega sodelovanja.

Podnebne spremembe v evropsko energetsko politiko prinesle številna nova področja

Tridnevno konferenco je sklenilo omizje o evropski energetski regulativi. Neodvisna raziskovalka dr. Valerija Korošec se je osredotočila na energetsko revščino, ki je po njenem mnenju kompleksen večdimenzionalen problem, ki ga je težko definirati, spremljati in meriti. Gre za širši kontekst socialne revščine, zato jo je treba obravnavati širše, saj se lahko socialna neenakost in izključevanje lahko le še stopnjujeta.

Direktor Sekretariata Energetske skupnosti Janez Kopač bi lahko, kot je dejal, v zvezi z evropsko regulativo povedal marsikaj, a tokrat se je osredotočil na podeljevanje subvencij. Medtem, ko so se številne evropske države, ki so se odločile podpreti proizvodnjo električne energije iz OVE, znašle v težavah, pa po drugi strani še vedno obstaja tudi subvencioniranje proizvodnje iz premoga. Zaradi tega marsikatera država, zlasti to velja za države članice Energetske skupnosti, ostaja na istem. Zaradi tega se pojavlja velik razkorak v cenah električne energije na enotnem energetskem trgu, saj je cena energije, proizvedene iz OVE, precej višja od tiste, ki je proizvedena iz premoga. Vse to pa vpliva na okolje in zdravje ljudi. Glede na to, da največ termoelektrarn obratuje na območju Balkana, so najbolj prizadete države Romunija, Italija in Madžarska, daleč za njimi pa niso niti Nemčija, Poljska in Avstrija.

Dennis Hesseling iz agencije ACER je v svojem prispevku o razvoju in potrebah evropskega trga z zemeljskim plinom izpostavil prispevek in vlogo agencije na tem področju ter kaj vse bo prinesla nova regulativa.

Kot so ob koncu izpostavili sogovorniki, je energetska politika mešanica različnih stvari, zato ne more biti enotnih rešitev in odgovorov. Glede na to, da so klimatske spremembe prinesle številna nova področja, mora biti prihodnja energetska politika za Evropo klimatsko naravnana.