Energetski sektor ima ključno vlogo pri okrevanju evropskega gospodarstva

Svet EU je pozdravil odpornost evropskega energetskega sistema, ki se je v času pandemije izognil vsakršnim motnjam v oskrbi. Po njihovem mnenju je ta odpornost posledica odločnih ukrepov za pripravljenost. K odpornosti pa prispeva tudi notranji energetski trg. Svet EU se zaveda, da je za zagotovitev nadaljnje zanesljivosti energetskih sistemov v primeru dolgotrajne krize, še vedno potrebna previdnost. Opozorili pa so na pomen energetske varnosti za delovanje ključnih storitev in družbe nasploh ter poudarili, da si je treba nenehno prizadevati za krepitev energetske varnosti EU.

Svet EU je poudaril pomen izmenjave informacij in znanja za zagotovitev kontinuitete delovanja ob hkratnem varovanju zdravja in varnosti vseh državljanov in državljank. V zvezi s tem je poudaril nedavna prizadevanja za usklajevanje v koordinacijskih skupinah za električno energijo, plin in nafto ter v skupini evropskih regulatorjev za jedrsko varnost. Zato spodbuja nadaljnjo izmenjavo opredeljenih dobrih praks.

Svet EU je poudaril ključno vlogo energetskega sektorja pri gospodarskem okrevanju EU, pri čemer ugotavlja, da mora evropsko gospodarstvo postati okolju prijaznejše, bolj krožno in bolj digitalno, hkrati pa ostati konkurenčno na svetovni ravni. Po njihovem mnenju je nujna gospodarska preobrazba v smeri trajnostne rasti in podnebne nevtralnosti na temelju evropskega zelenega dogovora ogromna priložnost za spodbuditev gospodarstev držav članic. Tako se bo postopno zmanjšala tudi uporaba fosilnih goriv in dodatno promovirala vodilna vloga Evrope pri stroškovno učinkovitem razvoju in uvajanju varnih in trajnostnih nizkoogljičnih tehnologij, ob hkratnem spoštovanju pravice držav članic, da izberejo svojo mešanico energijskih virov in ustrezne tehnologije.

Svet EU ugotavlja, da so potrebne pobude, s katerimi bi podprli trden načrt za okrevanje v smeri cenovno dostopnega, varnega, konkurenčnega, zanesljivega in trajnostnega energetskega sistema. Zaradi trenutnih razmer je treba poenostaviti pravila o državni pomoči za varstvo okolja in energijo, s čimer bi olajšali podporo potrebnim naložbam za energetski prehod.
Po njihovem mnenju je treba še dodatno spodbuditi prihodnje naložbe v razogljičenje, tudi z izboljšanjem trga ogljika v EU, ob hkratnem oblikovanju mehanizma za ogljično prilagoditev na mejah, ki bo usklajen s pravili Svetovne trgovinske organizacije.

Svet EU je v svojih sklepih poudaril, da je treba nadaljevati prizadevanja EU za zvišanje standardov jedrske varnosti in okoljskih standardov v sosednjih tretjih državah. Hkrati je poudaril potrebo po neprekinjeni čezmejni mobilnosti ključnega osebja v energetskem sektorju in po zanesljivih dobavnih verigah za opremo za namene vzdrževanja in upravljanja kritične energetske infrastrukture, uvajanja energetskih projektov in ohranjanja odpornosti energetskega sistema.

Svet EU ugotavlja, da bo energetski sektor potreboval naložbe, zlasti v energetsko učinkovitost (vključno z obnovo stavb ter sistemov ogrevanja in hlajenja), OVE (tudi na morju), povezovanje energetskih sistemov, shranjevanje energije, elektrifikacijo, čezmejne povezave in digitalizacijo, pa tudi za dokončanje ključnih energetskih infrastrukturnih projektov, s pomočjo katerih naj bi EU dosegla svoje cilje energetske politike in podnebne cilje. Ob tem pa je poudaril še osrednjo vlogo NEPN za okrevanje gospodarstva in prednostno obravnavanje potrebnih prihodnjih naložb za dosego cilja podnebne nevtralnosti.

Treba je uskladiti nacionalne ukrepe in izmenjati najboljše prakse

Svet EU je pozval Evropsko komisijo, naj še naprej sodeluje z državami članicami pri pobudah, načrtovanih v okviru evropskega zelenega dogovora in njegovega naložbenega načrta, kot so „val prenove“, strategija EU za povezovanje energetskega sistema, strategija za OVE na morju, pregled uredbe o smernicah za vseevropsko energetsko infrastrukturo (TEN-E) in mehanizem za financiranje energije iz OVE. Po njihovem mnenju namreč pobuda „val prenove“ znatno prispeva k okrevanju gospodarstva, in se zaveda, potenciala obnove stavb za energetsko učinkovitost in uporabo lokalnih OVE. Pri tem ugotavlja, da je treba uskladiti nacionalne ukrepe in izmenjati najboljše prakse, da bi pospešili energetsko prenovo in razvoj tehnologij, izboljšali dostop do lokalnega financiranja in povečali število kvalificiranih delavcev, ki so potrebni za hiter porast števila obnov. Evropsko komisijo so pozvali, naj sprejme celosten pristop k pobudi „val prenove“, in sicer s spodbujanjem obnove, digitalizacije in izboljšanja sistemov daljinskega ogrevanja in hlajenja.

Kot so zapisali, so potrebne ustrezne spodbude za energetsko prenovo stavb, in poudarili, da je treba podpirati in aktivirati državljane in državljanke ter lokalne skupnosti, se še naprej osredotočati na cenovno dostopen in pravičen prehod, podpirati podjetja in regije ter obravnavati energetsko revščino z zaščito ranljivih potrošnikov. Strategija EU za povezovanje energetskega sistema bi morala biti v središču okrevanja evropskega gospodarstva, da bi se na ta način okrepile potrebne povezave med različnimi sektorji energetskega sistema EU. Ta strategija bo služila kot smernice za dosego trajnostnega in stroškovno učinkovitega razogljičenja, tako da bo še olajšala in podprla aktivno udeležbo potrošnikov v EU na energetskem trgu, da bi zmanjšali svojo porabo energije. Prednost bi morala namenjati energetski učinkovitosti in povečanju elektrifikacije, kadar je to tehnično izvedljivo in stroškovno učinkovito. Poleg tega bi lahko podprla vodilno vlogo EU pri inovacijah in razvoju novih poslovnih modelov in novih tehnologij ter nosilcev energije, kot je vodik. Zato so Evropsko komisijo pozvali tudi, naj predloži akcijski načrt in načrt za vodik, s poudarkom na vodiku iz OVE kot prispevek k energetskemu prehodu.

Ob tej priložnosti je Svet EU izrekel tudi zahvalo osebju v energetskem sektorju za njihova predana in uspešna prizadevanja za zagotovitev neprekinjenega delovanja evropskega energetskega sistema med pandemijo koronavirusa.