En.odmev 021

Danes je na spletni platformi potekalo tradicionalno posvetovanje En.odmev 021, ki ga je spremljalo 190 udeležencev iz različnih področij energetike in je tokrat potekalo pod naslovom, kako se slovenska energetika pripravlja na ogljično nevtralno prihodnost. Uvodoma je nekdanja evropska komisarka za promet mag. Violeta Bulc predstavila, nekatere ključne izzive, ki so pred človeštvom in poudarila, da podatki in dogajanja, ki smo jim priča, kažejo na to, da smo pred resnimi klimatskimi izzivi, na katere bo treba imeti pripravljen odgovore, če želimo kot civilizacija preživeti. Pri iskanju rešitev bodo enih bolj na udaru tudi energetiki, ki se morajo zato pravočasno pripraviti na obvladovanje kritičnih razmer. Kot je dejala, je bil to tudi eden od razlogov za ustanovitev energetske unije, ki naj bi bila bolj sposobna odzvati se na klimatske spremembe in ponuditi rešitve, ki bodo ustrezale dani situaciji. Vzpostavite energetske unije je bila nujna tudi zato, ker je EU največji uvoznik energije na svetu in za njen uvoz porabi kar 350 milijard evrov na leto, ker ima na voljo malo oziroma omejeno število lastnih energetskih virov in je zato tudi politično bolj izpostavljena ter ne nazadnje ker je energetika eden od glavnih onesnaževalcev. Vzpostavljenih je bilo tudi pet ključnih dimenzij skupnega razvoja (varnost, solidarnost in zaupanje, integracija, energetska učinkovitost, razogljičenje ter vlaganja v raziskave in razvoj), pri čemer ima vsaka država članica odgovornost, da jih ustrezno nagovori. Reševanje energetskih izzivov, je nadaljevala Bulčeva, se moramo lotiti načrtno in koordinirano, pri čemer so na ravni EU vzpostavljeni različni finančni mehanizmi, ki bi jih morala izrabiti tudi Slovenija, da bo lažje speljala energetsko prenovo. Potencial za razvoj so zagotovo obnovljivi viri, glede katerih je EU postavila le cilje in okvire, na posameznih državah pa je, da izberejo najboljšo formulo glede na svoje naravne in gospodarske zmožnosti. V prihodnje rabimo čim več dobrih rešitev, veliko se obeta na področju postavitve hranilnikov kot podpori povečanju deležev OVE, obetajo se nova dognanja v fiziki in na sploh veliki premiki glede izrabe energije, ki nam je na voljo, in v ta prizadevanja bi se morala aktivneje vključiti tudi slovenska znanost.Za zagotovitev uspešnih rezultatov po mnenju mag. Violete Bulc rabimo tudi odgovorno načrtovanje, kjer potrebujemo tvorno sodelovanje  stroke in politike na domačem in mednarodnem parketu, potrebe pa bo tudi resen razmislek o multimodalnosti in povezovanju ter sodelovanju različnih sistemov. Kot je še dejala, se zdi, da je glede tega v Sloveniji še vedno premalo politične volje in nimamo prave vizije prihodnjega razvoja energetike, posledica tega pa je zmeda pri investitorjih in malo priložnosti za sklepanje trdnejših partnerstev. Premalo je čutiti tudi vpliv energetske stroke, ki je premalo vidna in bi morala odločneje predstaviti svoje argumente ter bolj pogumno stopiti k soustvarjanju prihodnje družbe, je sklenila svoja razmišljanja mag. Violeta Bulc.
V nadaljevanju je Andrea Stegher, podpredsednik področja za komercialo pri italijanskem plinskem holdingu Snam in bodoči predsednik mednarodnega plinskega združenja IGU dejal, da je energetika pred velikimi spremembami, saj so cilji glede načrtovanega zmanjšanja emisij zelo ambiciozni. Pri iskanju rešitev pa je lahko v veliko pomoč tudi plinska industrija. Kot je povedal nameravajo v njihovem holdingu za energetski prehod in razvoj novih tehnologij do leta 2024 nameniti 700 milijonov evrov, poleg plina pa uvajajo tudi uporabo metana, bioplina in tehnologij shranjevanja ter povezovanje energetskega, komunalnega in plinskega sektorja. Kot enega večjih globalnih energetskih izzivov je izpostavil prehod iz premoga na plin, poudaril pa je tudi, da na trg vstopajo novi energenti. Tako naj bi delež tako imenovanih obnovljivih plinov v lastnem portfelju do leta 2030 povečali na 11 odstotkov, pri čemer bi bil delež biometana 8 in vodika 3 odstotke.
Da je energetika pred velikimi spremembami, je bila mnenja tudi energetska analitičarka pri svetovalni hiši Delta-EE Maria Stamouli, ki je omenila, da je največ sprememb pričakovati na področju proizvodnje energije (opustitev fosilnih goriv in večanje deleža obnovljivih virov), prometa (uporaba električnih in vozil na alternativna goriva) ter zagotavljanja toplote (zmanjšanje porabe in elektrifikacija). V skladu s temi napovedmi pa energetiko čaka iskanje rešitev, ki bodo omogočile večjo prožnost in posledično boljšo izrabo obstoječega prenosnega oziroma še posebej distribucijskega omrežja, vzpostavitev polnilne infrastrukture, ki bo sledila potrebam voznikov električnih vozil in vzpostavitev novih poslovnih modelov, ki bodo gospodinjstvom omogočila zmanjšanje stroškov za ogrevanje.

Zmagovalci bodo tisti, ki se bodo povezovali in poslušali

V razpravi o tem, kako se slovenska energetika pripravlja na ogljično nevtralno prihodnost je državni sekretar na MzI Blaž Košorok izpostavil, da so ključni cilji v energetiki jasni in, da gre slovenska energetika v pravo smer razvoja in se bo s ključnimi izzivi znala spopasti tako, kot se je do sedaj. Epidemija je nedvomno vplivala na izvajanje vseh ukrepov za doseganje zastavljenih ciljev, kljub temu pa je bil narejen velik korak naprej. Bili so zarisani prvi pravni okvirji, ki bodo raznoliki in spodbudni na področju OVE in URE. Na ministrstvu intenzivno pripravljajo strategijo o postopnem opuščanju rabe premoga v Šaleški dolini, odločitev pa naj bi bila pripravljena v prvi polovici letošnjega leta. Na mizi so trije možni scenariji, ali bo izbrano leto 2033, 2038 ali 2042 pa je politična odločitev. To bo pomembno vplivalo tudi na možnost Slovenije črpanja evropskih sredstev. Bolj, kot bomo odločitev prestavljali, slabše bomo lahko črpali evropska sredstva. Glede EKS na ministrstvu čakajo na Dolgoročno podnebno strategijo, s katero bodo na ravni države sprejeli odločitev o podnebni nevtralnosti Slovenije do leta 2050. Evropski zakonodajni paket Čista energija za vse Evropejce je zelo spremenil evropski pravni red na področju trga z električno energijo, OVE in URE in jih postavil na nove temelje. Slovenija bo ta paket v svoj pravni red prenesla tako, da bomo obstoječi Energetski zakon postopoma nadomeščali s področnimi zakoni. Izpostavil je, da se bo glavnina investicij, ki izhaja iz NEPN, dogajala na distribucijskem omrežju, zato bodo tudi pri pripravi Načrta za okrevanje in odpornost na to dali poudarek. Enako pa velja tudi za OVE in URE in trajnostno mobilnost.

Direktorica Agencije za energijo mag. Duška Godina je poudarila, da energetski sektor pri prehodu v podnebno brezogljičnost igra ključno, zato potrebujemo trden in zanesljiv politični okvir in prožen državni aparat za uvajanje potrebnih zakonodajnih sprememb. Poleg tega potrebujemo predvsem zavedanje, da je ekonomika v energetiki veliko več kot zgolj doseganje koristi za posamezno podjetje, ampak gre doseganje koristi za celotno družbo. V ospredju je učinkovita raba sistema, njegovo pravilno načrtovanje ter zagotavljanje zanesljive in kakovostne oskrbe, kajti vse to je v javnem interesu. S tem je povezano tudi stimulativno regulativno okolje, ki izvajalce reguliranih dejavnosti usmerja v napredna in stroškovno učinkovita vlaganja, načrtovanje in razvoj omrežij in iskanje takšnih rešitev, ki bodo prinesla koristi. Tudi agencijo kot regulatorja v tem obdobju čaka veliko izzivov in glede na čas, v katerem smo, bodo naloge agencije še toliko zahtevnejše in odgovornejše.

Po besedah generalnega direktorja HSE dr. Viktorja Vračarja za resnejši preskok vsi čakamo na inovacije. S termo divizijo v HSE poskušajo čim bolj racionalno upravljati. Čeprav bo letos minilo šele pet let od pridobitve uporabnega dovoljenja za TEŠ 6, se že soočajo z resnimi izzivi teženj po razogljičenju in zapiranju. V portfelju HSE že prevladujejo OVE in kratkoročen izziv je postaviti čim več teh proizvodnih kapacitet. Trudijo se čim bolj učinkovito umeščati v prostor. Trenutno na kratki rok ne vidijo ustrezne alternative termoelektrarni na tej lokaciji z nekimi razpoložljivimi tehnologijami. Naravne danosti Slovenije žal ne omogočajo pokrivanja vseh rastočih potreb po električni energiji. Edino prehodno rešitev po zaprtju TEŠ 6 in do postavitve JEK2 Viktor Vračar vidi v plinu v kombinaciji s sintetičnimi plini. Bodo pa v HSE podpirali postavitev lokalnih oskrbnih skupnosti Je pa opozoril, da moramo pri tem razmišljati o zanesljivosti oskrbe in stabilnosti sistema, česar pa brez večjih sistemskih elektrarn in sezonskih hranilnikov ne bomo mogli zagotoviti.

Predsednik uprave Elektro Ljubljana in predsednik GIZ distribucije električne energije mag. Andrej Ribič je povedal, da se težišče dogajanja prehoda v ogljično nevtralno družbo prenaša na distribucijsko omrežje. Dogajanje na omrežju je v zadnjem obdobju pestro. Distributerji so zadolženi za načrtovanje in razvoj omrežja, v zadnjem času pa tudi vedno bolj z optimizacijo. Za razvoj dovolj robustnega omrežja, ki bi služilo vsem spremembam, ki prihajajo, nimajo dovolj sredstev, zato se morajo posluževati novih orodij, predvsem telekomunikacijskih in informacijskih. Poudaril je, da imamo znanja dovolj, skrbi pa ga NEPN, v katerem imamo postavljene zelo visoke cilje, a vsi ne verjamejo vanj, zato bomo morali vložiti nekaj napora, da bomo lahko optimalno delovali v pogojih, ki jih imamo. Se pa prihodnosti ne boji, temveč veseli. V zadnjem času poteka veliko projektov, s katerimi poskušajo nova orodja uporabljati v praksi. Tečejo po načrtih in dajejo pozitivne rezultate, pa tudi negativne učinke. Nizkonapetostno omrežje je vedno bolj obremenjeno, s tem pa naraščajo tudi izgube. Čaka jih veliko izzivov, s katerimi so se srečujejo že kar nekaj let in imajo zato dovolj izkušenj, zato v distribuciji te izzive dobro obvladujejo.

Predsednik EZS in direktor družbe Plinovodi Marjan Eberlinc je dejal, da prehod v nizkoogljično prihodnost za energetiko predstavlja velik izziv. Prav tako je velik izziv črpanje evropskih sredstev. V energetiki in tudi v družbi Plinovodi, se nikoli niso lotili nepremišljenih projektov, da bi tehnološko in tehnično zgrešili cilj. Ta je bil vedno jasno določen, definiran in odraz tega je energetika, ki jo imamo danes. Danes že vemo, da se bo svet moral soočati z novimi vzorci, katerih glavni cilj bo prehod v nizkoogljično prihodnost in samooskrbo. Pred nami je čas novih pristopov k povezovanju in trajnosti. V družbi Plinovodi so že pred 15 leti zasnovali novo hrbtenico, zato so že danes povsem pripravljeni na deleže vodika in sintetičnega plina v sistemu. Na trgu je veliko idej in pilotnih projektov, a manj pravih tehnoloških projektov. Poudaril je, da prehod ne bo poceni, zato bo treba pripraviti projekte in izkoristiti vse možnosti črpanja evropskih sredstev, kar bo pripomoglo h konkurenčnosti in s tem k ustreznemu pozicioniranju na trgu. Energetika ima ambicijo narediti korak naprej, vendar na podlagi preverjenih tehnoloških in tehničnih rešitev. Po njegovem mišljenju smo odvisni sami od sebe, od svojega znanja, ki ga je veliko. Na tej poti pa bodo zmagovalci tisti, ki se bodo povezovali in slišali drug drugega.

Po besedah generalnega direktorja GEN energije Martina Novšaka v družbi energetiko razumejo zelo dolgoročno, okoljsko, zanesljivostno in ekonomsko in na teh temeljih tudi delujejo. V zadnjih desetih letih so se usmerili predvsem na zagotavljanje kvalitetnega obratovanja obstoječih brezogljičnih objektov, predvsem jedrske elektrarne. Z njo povečujejo tudi zanesljivost obratovanja sistema, zato je njihov cilj zadržati nizkoogljično proizvodnjo čim dlje. Zato si prizadevajo za podaljšanje njene življenjske dobe vsaj na 20 let, računajo na še dodatnih 20 let, elektrarno pa bodo vzdrževali na varen in ekonomičen način. Poleg tega so v zadnjih 20 letih skupaj s partnerji zgradili štiri hidroelektrarne na spodnji Savi in vlagajo v fotovoltaiko, kar pomeni, da skrbijo za trajnostne vire. Veliko delajo na sistemskih rezervah, saj prihaja do velikih nihanj v omrežju. Zato investirajo tako na strani novih proizvodnih enot za sistemsko rezervo, skupaj je imajo že 400 MW, kot na stani porabe kapacitet odjemalcev, za zagotovitev stabilnega sistema. Izpostavil je, da so največji razlog nihanja v omrežju toplotne črpalke, kar jim prinaša nove zahtevne investicije ter spremembo razmišljanja in znanja ljudi. Možnost za vlaganja in širitev fleksibilnih virov vidijo v vlaganju v HE z bazeni in v fotovoltaiko. Dolgoročno pa kot pomemben zanesljiv nizkoogljični vir za usmeritev v nizkoogljično prihodnost vidijo jedrsko energijo.

Član uprave družbe Petrol mag. Jože Bajuk je predstavil, kako se je družba lotila vlaganj v OVE na Balkanu ter njihov projekt v Lučah. Poudaril je, da je v nasprotju z zahodno Evropo na Balkanu še vedno večji poudarek na premogu in zlasti na plinu in Slovenija glede na svojo pozicijo to lahko dobro izkoristi, saj smo povezani v celovit energetski sistem v širšem prostoru. Bistvena sprememba v prihodnosti je diverzifikacija široke palete energentov in poudarek je na zelenem delu, kar je tudi usmeritev Petrola. Je pa ob tem izpostavil, da bo plin prehodni energent, od katerega bo veliko odvisno. V Petrolu so prepričani, da zelena energija ne bo nekaj, kar bo v bližji prihodnosti prevladalo, ampak bo njen delež večji. Petrol bo moral v prihodnje ponujati to paleto energentov in jo širiti preko elektrike do vodika. Je pa pri tem opozoril, da večja bo diverzifikacija energentov, večje bo vprašanje uravnavanja omrežja. Projekt v Lučah se po njegovih besedah ukvarja z vprašanjem, kaj vse bomo v diverzificiranem svetu energentov morali storiti v tehnološkem pomenu, da bomo lahko zagotovili potrebe po energentih. Petrol svojo priložnost vidi v zeleni energiji, kot sta vetrna in sončna energija.

Tehnični direktor družbe SODO Vladimir Mauko je dejal, da je vloga distribucijskega sistema pri prehodu v nizkoogljično prihodnost prepoznana, kar ga veseli, saj v preteklosti temu ni bilo namenjeno preveč pozornosti. Prehajamo v dinamično dogajanje, ko odjemalci ne bodo več samo odjemalci, ampak bodo kot aktivni odjemalci želeli sodelovati v storitvah. Distribucijski sistem bo moral omogočati ta prehod tako z infrastrukturo kot z zagotavljanjem podatkov vsem deležnikom. Vsi distributerji v Evropi se pri prehodu v nizkoogljično družbo soočajo z izzivi, kot so staranje infrastrukture, kar zahteva nadgradnje sistema z novimi naprednimi tehnološkimi rešitvami. Zato si je SODO v svojem razvojnem načrtu do leta 2030 zadal določene usmeritve, saj distribucijski sistem v preteklosti ni bil zasnovan za elektrifikacijo prometa in ogrevanja s toplotnimi črpalkami, prav slednje pa je v določenih delih omrežja že težava in se posledično pojavljajo konične obremenitve. To terja širjenje in okrepitev infrastrukture ter nadgradnjo z novimi tehnologijami in storitvami, s čemer bi skušali obstoječo tehnologijo izkoristiti v največji meri. Treba je povečati tudi prepoznavnost nizkonapetostnega omrežja. Treba je povečati vodljivost omrežja, njegovo obratovanje prilagoditi novim razmeram, uporabljati storitve s strani odjemalcev ter vse skupaj informacijsko in telekomunikacijsko povezati. V tem na eni strani vidi tehnološki preskok, predvsem pa bo pri vseh potreben miselni preskok ter spremljati, kaj želi odjemalec in z njim sodelovati.
Razpravo so sogovorniki zaključili optimistično, saj so prepričani, da slovenska energetika do sredine tega stoletja bo ogljično nevtralna.

V sklepnem delu je direktorica Siemensa Slovenija ter predsednica uprave Siemensa Hrvaška in predsednica Združenja Manager Medeja Lončar o sodobnem voditeljstvo in novih veščinah za prehod v ogljično nevtralno prihodnost povedala, da se vsi zavedamo omejenosti znanja in smo na tem segmentu še daleč od doseganja ciljev. Ključno je, da pogledamo širše in ekonomskemu vidiku dodamo še družbeni vidik. To bo spremenilo sistemski pogled na to, kaj energetika potrebuje, s čimer bomo stvari začeli delati drugače.

Dogodek je z nekaj mislimi strnila Violeta Bulc. Pri tem se ni osredotočila na to, kar je bilo povedanega, pač pa na to, kar je v razpravi pogrešila. In sicer zavedanja, da smo del EU, kar pomeni, da pri vseh strateških usmeritvah, tudi na področju energetike, soodločamo. To pa pomeni, da bi lažje prevzemali te odločitve in v skladu z njimi delovali. Naslednje je pomanjkanje potrebe po horizontalnem pristopu in medsektorskem povezovanju na področju energetike, saj se ta prepleta z drugimi področji. Prav tako ni bilo nobenega komentarja o investicijah izven Slovenije. S stališča državne varnosti je treba poskrbeti za več alternativnih virov, kar spodbuja tudi EU. Ni bilo govora o tem, kako upravljati z neznanim in nepredvidljivim, kar moramo vključiti v modele in se ustrezno temu organizirati. Manjkal pa tudi pogovor o ljudeh, izobraževanju, razvoju kompetenc in predvsem o tem, kako skupaj zagotoviti, da bosta človek s svojimi potrebami in družba kot celota lahko tudi preko energetike doživela trajnost in stabilno rast. (pb)