Kot je poudaril Juncker, je EU edino veliko gospodarstvo na svetu, ki ukrepe, ki jih sprejema za izpolnitev svojih zavez iz Pariškega sporazuma, v celoti prenaša v zakonodajo. V ta namen je bila tako leta 2017 sprejeta ključna zakonodaja za zmanjšanje emisij na področjih prometa, zgradb, odpadkov, kmetijstva, rabe zemljišč in gozdarstva. S to zakonodajo, podpornimi orodji in prenovo sistema Evropske unije za trgovanje z emisijami je zdaj vzpostavljen tudi pravni okvir podnebne politike EU do leta 2030. Poleg tega, je s sprejetjem štirih od osmih zakonodajnih predlogov Komisije v okviru svežnja čista energija za vse Evropejce v letu 2018, EU uvedla sodoben in napreden regulativni okvir za prehod na čisto energijo, s čimer uresničuje cilj, da EU postane vodilna svetovna sila na področju obnovljivih virov energije in da na prvo mesto postavi energijsko učinkovitost. 
Vzpostavljen je bil tudi trden okvir upravljanja za spremljanje skladnosti in spodbujanje naložb, da bomo zagotovili tudi izpolnitev podnebno-energetskih ciljev do leta 2030 – tj. zmanjšanje emisij toplogrednih plinov za vsaj 40 odstotkov, najmanj 32 odstotkov energije iz obnovljivih virov v mešanici končne porabe energije in 32,5-odstotni prihranek zaradi energijske učinkovitosti.

K uresničitvi zastavljenih ciljev naj bi prispevali tudi finančni ukrepi

Evropa bo v naslednjem desetletju za izpolnitev podnebnih zavez potrebovala približno 180 milijard evrov na leto za nizkoogljične naložbe. Komisija je zato za naslednji večletni finančni okvir predlagala povečanje ravni prizadevanj za vključevanje podnebnih ukrepov v vse programe EU, pri čemer naj bi k doseganju podnebnih ciljev prispevalo vsaj 25 odstotkov odhodkov EU. Vendar javna sredstva ne bodo dovolj, zato mora boj proti podnebnim spremembam v celoti podpreti tudi finančni sektor.
Junckerjev načrt že od začetka podpira naložbe v energijsko učinkovitost, energijo iz obnovljivih virov in trajnostno mobilnost. To je med drugim omogočilo oskrbo 8,2 milijona evropskih gospodinjstev z energijo iz obnovljivih virov ter namestitev 28 milijonov pametnih merilnikov porabe električne energije in plina. 
Komisija je marca letos predstavila tudi prvi akcijski načrt EU za trajnostno financiranje, ki določa strukturiran in sistematičen pristop k usmerjanju zasebnih naložb v bolj zelene projekte, in sicer s spremembo spodbud in sedanje kulture v naložbeni verigi. Maja pa so bili predlagani prvi konkretni ukrepi, vključno z usklajenim klasifikacijskim sistemom na ravni EU (ali „taksonomijo“), ki zagotavljajo skupne opredelitve, preglednost in združljivost za strokovnjake ter zasebne vlagatelje.
Komisija je sprejela tudi ukrepe za pospešitev prehoda na čisto gospodarstvo v drugih gospodarskih sektorjih, zlasti prometu. Kot del svoje strategije za nizkoemisijsko mobilnost je že novembra lani predlagala zakonodajo o zmanjšanju emisij ogljikovega dioksida (CO2) v cestnem prometu z določitvijo novih ciljev za emisije CO2 iz novih osebnih vozil in kombiniranih vozil ter z okrepitvijo vodilnega položaja EU na področju čistih vozil. Maja letos pa je dokončala tudi svoj celostni program za varno, čisto in povezano mobilnost ter pri tem med drugim predstavila standarde emisij CO2 za težka gospodarska vozila in olajšala načrtovanje bolj aerodinamičnih tovornjakov in izboljšanje označevanja pnevmatik. Poleg tega je predlagala tudi obsežen akcijski načrt za baterije, ki bo prispeval k razvoju konkurenčnega in trajnostnega „ekosistema“ baterij v Evropi.
Da bi odpravila socialne učinke energetskega prehoda, je Komisija uvedla pobudo za premogovne in ogljično intenzivne regije, ki zagotavlja prilagojene rešitve za regije, na katere negativno vpliva prehod v čisto gospodarstvo. Ta podpora pomaga pri preusposabljanju delavcev, posodobitvi infrastrukture in vlaganju v poslovne modele prihodnosti, tako da pri energetskem prehodu ne bo zapostavljena nobena regija. Komisija je ustanovila tudi evropsko opazovalnico za energijsko revščino, kot podporni ukrep za pravičen in socialno pošten energetski prehod.
V zadnjem letu je Komisija veliko truda vložila tudi na področje zagotavljanja energetske solidarnosti in varnosti. Tako je bil na julijskem lizbonskem vrhu med voditelji Španije, Francije in Portugalske sklenjen dogovor o ukrepih za okrepitev vključevanja Iberskega polotoka v notranji energetski trg. Komisija je ob tem izgradnjo potrebne infrastrukture podprla z rekordno naložbo v višini 578 milijonov evrov za električni vod, ki bo prečkal Biskajski zaliv med Španijo in Francijo, da bi odpravila energetsko izolacijo v tem delu Evrope. Poleg tega so se predsednik Juncker ter voditelji Estonije, Latvije, Litve in Poljske dogovorili o političnem načrtu za usklajevanje električnega omrežja teh držav članic s celinskim evropskim omrežjem do leta 2025. Komisija bo te države članice podprla pri odpravi energetske osamitve regije Baltskega morja. 
Na zahtevo evropskih voditeljev pa Komisija pripravlja tudi predlog strategije EU za dolgoročno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov. Tako se je že začelo obsežno posvetovanje, ki vključuje konferenco zainteresiranih strani na visoki ravni in javno posvetovanje, Komisija pa naj bi svoje predloge na tem področju predstavila do novembra.