Evroposlanci želijo naložbe EU usmeriti v trajnostne dejavnosti

V nezavezujoči resoluciji o naložbenem načrtu za trajnostno Evropo so poslanci poudarili, da bi moral biti eden od ciljev naložbenega načrta zagotoviti prehod z netrajnostnih na trajnostne gospodarske dejavnosti. Poslanci vztrajajo, da bi se bilo treba pri zelenem prehodu osredotočiti na zmanjšanje obstoječih in potencialno vse večjih razlik med državami članicami, treba pa bi bilo tudi spodbuditi konkurenčnost in ustvariti trajnostna in kakovostna delovna mesta.

Strinjali so se, da bi bilo treba pri javnih naložbah upoštevati načelo, da se ne sme povzročiti znatna škoda. Načelo velja tako za okoljske kot tudi socialne cilje. Javne naložbe bi prejeli samo tisti nacionalni in regionalni programi, ki imajo največ možnosti za izpolnitev zastavljenih ciljev. Poslanci zato vztrajajo pri usklajenih kazalnikih trajnosti in metodologiji za merjenje učinka. Da lahko naložba izpolnjuje merila zelenega prehoda, je treba upoštevati tudi merila, določena v uredbi o taksonomiji. Poleg tega je treba nacionalne načrte za okrevanje uskladiti z nacionalnimi energetskimi in podnebnimi načrti.

Poslanci so izrazili zadovoljstvo, da so evropski načrt za okrevanje po covidu-19 in poznejši nacionalni načrti za okrevanje in odpornost oblikovani tako, da bo EU do leta 2050 lahko dosegla podnebno nevtralnost, kot je zapisano v podnebni zakonodaji EU, vključno z vmesnimi cilji do leta 2030 ter prehodom na krožno in podnebno nevtralno gospodarstvo.

Poslanci so hkrati pozivali k postopni opustitvi javnih in zasebnih naložb v gospodarske dejavnosti, ki so škodljive za okolje ali ga onesnažujejo, če so na voljo ekonomsko izvedljive nadomestne rešitve. Obenem upoštevajo pravico držav članic, da same izberejo mešanico virov energije, in poudarjajo, da bi morali pri prehodu na podnebno nevtralnost ohraniti enake konkurenčne pogoje za podjetja iz EU ter zagotoviti, da ta ostanejo konkurenčna, zlasti kadar jim preti nepoštena konkurenca iz tretjih držav.

So pa poslanci izpostavili vprašanje, ali bo glede na neugodne gospodarske obete po krizi zaradi covida-19 naložbeni načrt za trajnostno Evropo omogočal uporabo bilijona evrov do leta 2030. Prav tako želijo vedeti, kako bi lahko novi dolgoročni proračun EU (večletni finančni okvir) prispeval k doseganju ciljev naložbenega načrta za trajnostno Evropo. Ob tem so izrazili skrb, da bo ob koncu naslednjega večletnega finančnega okvira nastala vrzel v zelenih naložbah, zato so pozvali k oblikovanju načrtov za premostitev te vrzeli z zasebnimi in javnimi naložbami. Obenem so Evropsko komisijo pozvali tudi, naj zagotovi, da novi dolgoročni finančni okvir ne bo podpiral ali vlagal v dejavnosti, ki bi dolgoročno škodovale okolju.

V nezavezujoči resoluciji so poudarili še, da se morajo javne in zasebne naložbe dopolnjevati in da zasebni sektor ne sme biti izrinjen. Pozdravili so odločitev EIB, da bo od leta 2025 naprej 50 odstotkov svojih dejavnosti namenila podnebnim ukrepom in okoljski trajnosti. Predlagajo uporabo pristopa od spodaj navzgor in menijo, da bi morala EIB spodbujati dialog med javnim in zasebnim sektorjem ter se usklajevati z različnimi deležniki.