Evropski gospodarski ministri o prehodu v nizkoogljično gospodarstvo
povzeto po sporočilu za javnost
/ Categories: Energetika

Evropski gospodarski ministri o prehodu v nizkoogljično gospodarstvo

V Bruslju so se včeraj na prvem zasedanju Sveta za konkurenčnost v času hrvaškega predsedovanja Svetu EU sešli gospodarski ministri držav EU, pri čemer se je srečanja iz Slovenije udeležil državni sekretar mag. Aleš Cantarutti. Osrednja tema zasedanja je sicer bil Evropski zeleni dogovor in prehod v podnebno nevtralno in krožno gospodarstvo. Slovenija je ob tem podprla prizadevanja EU za prehod na nizko-ogljično krožno gospodarstvo in ob tem pozvala k celostnemu pristopu ter ustreznim podpornim ukrepom, s katerimi bo evropsko gospodarstvo ohranilo konkurenčnost.

Državni sekretar Cantarutti je med drugim poudaril, da Slovenija podpira ambiciozne cilje za doseganje podnebne nevtralnosti do leta 2050, saj je preusmeritev na nizkoogljično krožno gospodarstvo ključni instrument za trajnostno rabo naravnih virov in zmanjševanje emisij.
Ob tem je še izpostavil, da morajo biti ukrepi za prehod podjetij v krožno gospodarstvo čim bolj jasni ter morajo evropski industriji in podjetjem zagotavljati ohranitev njihove konkurenčnosti. Kot je dejal, bo treba z ukrepi na vseh ravneh zagotoviti celovit pristop, ki bo industriji in podjetjem omogočil dostop do novih, digitalnih tehnologij, ustrezno financiranje prehoda, pridobitev ustreznih spretnosti in kompetenc, trženje nizkoogljičnih proizvodov in podobno. Cantarutti jev nadaljevanju še dejal, da Slovenija pričakuje, da bo novi akcijski načrt za krožno gospodarstvo predvidel ustrezne zakonodajne in druge ukrepe na področju politike izdelkov, embalaže in krepitve enotnega trga EU za sekundarne surovine in stranske proizvode. 
Poleg tega pa je Cantarutti izpostavil še energetsko intenzivne industrije, ki so eden od ključnih stebrov slovenskega gospodarstva in bodo odločilno prispevale k uresničitvi Evropskega zelenega dogovora. Zato je pozval k njihovi ustrezni obravnavi v okviru nove industrijske strategije. Energetsko intenzivne industrije namreč v Sloveniji zaposlujejo kar petnajst odstotkov vseh zaposlenih v industriji ter predstavljajo skoraj četrtino izvoza industrije.
V okviru Zelenega dogovora so ministri tokrat prvič izmenjali poglede o ukrepih in politikah za dosego ciljev do leta 2050, o specifičnih ukrepih za določene industrijske sektorje, o energetsko intenzivnih sektorjih in o preprečevanju selitve proizvodnje izven EU. Namen dogovora je vzpostavitev trajnostnega gospodarstva EU tako, da bomo podnebne in okoljske izzive spremenili v priložnosti na vseh področjih politike ter zagotovili, da bo prehod pravičen in vključujoč za vse.
Po informacijah Evropske komisije bo prehod na podnebno nevtralno in krožno gospodarstvo, ki bo vključeval industrijske sektorje in vrednostne verige, 25 let. Cilje je prehod iz linearnega gospodarstva, v katerem velja sistem »vzameš, izdelaš, prodaš in odvržeš«, preidemo v gospodarstvo, ki daje prednost ponovni uporabi, popravilom, ponovni proizvodnji in nazadnje reciklaži. Na globalnih trgih je namreč izrazit potencial za izrabo nizko emisijskih tehnologij, trajnostnih produktov in storitev ter s tem priložnost za evropsko gospodarstvo.
Zeleni dogovor zajema vse gospodarske sektorje zlasti promet, energetiko, kmetijstvo, stavbe in industrijske panoge, kot so jeklo, cement, IKT, tekstil in kemikalije, vsebuje tudi časovni načrt za učinkovitejšo rabo virov s prehodom na čisto, krožno gospodarstvo in zaustavitev podnebnih sprememb in izgube biotske raznovrstnosti ter zmanjšanje onesnaževanja. V njem so opisane potrebne naložbe in razpoložljivi instrumenti financiranja, pojasnjeno pa je tudi, kako zagotoviti pravičen in vključujoč prehod.

Ministri so na srečanju govorili tudi o vplivu in posledicah novega koronavirusa na evropsko gospodarstvo, predstavniki držav pa so potrdili tudi sklepe Sveta o boljši zakonodaji, ki se osredotočajo na krepitev konkurenčnosti in trajnostne rasti. Hkrati je potekala tudi razprava o Poročilu o delovanju notranjega trga za leto 2019 v okviru Evropskega semestra ter o beli knjigi Komisije o vzpostavitvi ustreznega evropskega okvirja za umetno inteligenco. (bj)

Previous Article Vlada sprejela NEPN 5.0
Next Article Vodilna evropska podjetja morajo do leta 2050 več kot podvojiti investicije
Print
927