Fizikalno - kemijske analize sedimentov na pretočni akumulaciji spodnje Save

V sklopu analize sedimenta, ki se pri odstranjevanju klasificira kot odpadek, vzorci niso izkazali nobene izmed petnajstih predpisanih nevarnih lastnosti odpadkov, zaradi katere bi bil sediment kot odpadek opredeljen kot nevaren.

V vseh rekah prihaja do usedanja in odlaganja peska, melja, mulja in drugih kamninskih drobirjev, ki jim s skupno besedo pravimo naplavine ali sedimenti. Sedimentacija je v ravnovesju s procesom rečne erozije, pri kateri tok odnaša dno ali druge dele rečne struge, in procesom transporta sedimentov, pri katerem se te plavine premeščajo dolvodno vzdolž vodotoka. Tudi v pretočnih akumulacijah se na določenih mestih pojavijo sedimenti, ki pa zaradi različnih virov onesnaževanja na prispevnem območju reke vsebujejo tudi različna onesnaževala.

Z namenom poznavanja in razumevanja procesa sedimentacije ter morebitne prisotnosti onesnaževal so v družbi HESS v letu 2020 na pretočni akumulaciji Hidroelektrarne Boštanj, najstarejši izmed pretočnih akumulacij verige družbe, izvedli preliminarne fizikalno-kemijske analize sedimentov na več mestih in več različnih globinah. Zaznana je bila prisotnost organskih in hranilnih snovi ter določenih onesnaževal, in sicer kovin, težkih kovin ter raznih ogljikovodikov. Pri primerjavi rezultatov analiz mlajših in starejših nanosov sedimentov je vidno, da so, kljub izgradnji sistemov za čiščenje odpadne vode ter zapiranju rudnikov in industrijskih obratov v zadnjih desetletjih, v sedimentih še vedno prisotna onesnaževala.

V sklopu analize sedimenta, ki se pri odstranjevanju klasificira kot odpadek, je bilo ugotovljeno, da vzorci sedimenta niso izkazali nobene izmed petnajstih predpisanih nevarnih lastnosti odpadkov, zaradi katere bi bil sediment kot odpadek opredeljen kot nevaren. Prav tako je bilo ugotovljeno, da če bi se vzorce sedimenta obravnavalo kot tla in bi se v njih vrednotili negativni vplivi vsebnosti nevarnih snovi na okolje in zdravje človeka, bi bili ti negativni vplivi sprejemljivi, saj ne bi prišlo do poslabšanja življenjskih razmer za rastline in živali ter poslabšanja kakovosti podtalnice in rodovitnosti tal.

Vsakemu izmed onesnaževal je težko določiti vir, na osnovi splošnega strokovnega znanja pa se lahko zaključi, da je njihova povečana prisotnost posledica globalnega onesnaževanja, onesnaževanja na porečju reke Save ali na prispevnih območjih posameznih akumulacij in nikakor ne hidroelektrarn, ker le te pri svojem proizvodnem procesu ne uporabljajo nevarnih snovi in nimajo tovrstnih izpustov. Določena onesnaževala, kot na primer živo srebro, se smatrajo kot splošno prisotna in so posledica globalne industrije in uporabe. 

V javnosti se večkrat pojavljajo očitki o onesnaženem sedimentu, ki ga nekateri preveč poenostavljeno poimenujejo mulj. Na osnovi izvedenih analiz v HESS ugotavljajo, da so onesnaževala v sedimentu sicer prisotna, vendar sediment kot odpadek ni nevaren in da hidroelektrarne niso njihov vir. So pa vir onesnaževal v sedimentu industrijske in komunalne odpadne vode, uporaba gnojil in fitofarmacevtskih sredstev v kmetijstvu, spiranja snovi s cest in urbanih površin, izlitij nevarnih snovi, črnih odlagališč ali odpadkov, ki so odvrženi v reko, v reki se znajdejo tudi neposredno z usedanjem iz ozračja ali z usedanjem na prispevnem območju in nato spiranjem v reke, ko nastopijo padavine.

Ugotavljajo, da se v različnih obravnavah skoraj nikoli ne sprašuje ali izpostavlja resnične vire onesnaževal. Površna obravnava omenjene teme, brez posvečanja pozornosti resničnim virom in vzrokom onesnaževal, je lahko škodljiva, zagotovo pa ne vodi k izvedbi potrebnih in učinkovitih ukrepov, ki bi resnično zmanjšali obremenjenost z onesnaževali in s tem izboljšali kvaliteto rečnih sedimentov.