Gledati je treba izven okvirjev

Predsednik skupščine GZS in predsednik nadzornega sveta slovenskega avtomobilskega grozda Radovan Bolko je prepričan, da avtomobilsko industrijo v naslednjih desetih do 20 letih čakajo velike spremembe. Te spremembe za nekoga pomenijo grožnjo, za drugega priložnost. Slovenska industrija je trenutno zelo dobro vpeta v tokove evropske in svetovne avtomobilske industrije. Slovenska industrija je tudi močan gradnik gospodarstva kot celote in se mora spraševati, kaj naprej. Prepričan je, da ta industrija v teh velikih spremembah vidi priložnost v spremembah, ki so povezane z e-mobilnostjo in s povezljivostjo in v spremembah, ki so povezane z avtonomno vožnjo. Del te vizije, ki jo slovenska industrija že ima. In prav ta posvet naj bi dal odgovore, ali gremo v pravo smer. Poleg tega smo še pred drugim izzivom in sicer, ali je Slovenija in slovenska industrija sposobna sodelovati tudi pri spremembah poslovnih modelov in nastopati tudi celovito. Ali Slovenija skozi projekt zelene mobilnosti lahko postane tudi referenčna država zelene mobilnosti.

Podpredsednik vlade in minister za zunanje zadeve dr. Miro Cerar je v uvodnem nagovoru dejal, da avtomobilska industrija predstavlja enega od gospodarskih stebrov EU ima močan multiplikativni učinek na celotno gospodarstvo EU. Avtomobilski sektor predstavlja štiri odstotke BDP in zaposluje več kot 12 milijonov oseb. Prav tako je velik zasebni investitor v raziskave in razvoj. Podobno velja tudi v Sloveniji, saj prispeva deset odstotkov k BDP, vključujoč vsa področja mobilnosti pa je ta odstotek več kot 17 odstotkov. Sektor slovenske avtomobilske industrije je izjemno razvit in tehnološko napreden ter močno internacionaliziran, saj prispeva kar 20 odstotkov tudi k slovenskemu izvozu. Je pa avtomobilska industrija na pragu nove evolucije. Prihajajo številne nove rešitve in novi tehnološki, infrastrukturni, okoljski izzivi ter vprašanji, kako zagotavljati trajnostni razvoj in ne nazadnje, kako biti in ostati v okviru te industrije in širše dovolj etičen. Kot je dejal, ima vsaka sprememba vpliv tudi na druga področja, zato je pomembno, da se v Sloveniji na te spremembe odzivamo povezano. Slovenija je zaradi svoje velikosti zelo primerna za izvajanje različnih pilotnih, demonstracijskih referenčnih projektov.

Izvršni direktor GZS Mitja Gorenšček je povedal, da si GZS že dolgo prizadeva gospodarstvu zagotoviti čim bolj ugodne pogoje za poslovno okolje. V ta namen je most med podjetji in državnimi organi pri soustvarjanju politik na različnih področjih. sledi zakonodajnim in drugim spremembam, se nanje odziva kritično in konstruktivno v smeri rešitev v korist gospodarskih subjektov in zaposlenih. To je zgolj en vidik delovanja, ki je včasih neopazen, neodmeven in nekaterim se zdi samoumeven. Ker si nekateri pod pojmom gospodarstva bolj kot gospodarsko politiko predstavljajo proizvodnjo, storitve ter njihove produkte, so se na GZS odločili, da Dom gospodarstva za nekaj tednov spremenijo v razstavni prostor slovenskega gospodarstva in ga tako namenijo promociji slovenskih podjetij. Odločili so se, da podjetja na razstavi razdelijo na panoge in jih predstavijo po temah SRIP-ov. Tokratna prva razstava pod blagovno znamko Future, organizirana v sodelovanju s SRIP ACS+, MZZ, MGRT in SPIRIT, je namenjena mobilnosti. To pomeni, da tokratna razstava pomeni začetek, saj želijo v teh prostorih predstaviti tudi druge vsebine. Kot naslednja pa bi bila na temo trajnostne stavbe.

Razogljičenje prometa v EU prinaša veliko novih investicij

Zgodba evropskega prometa ni samo zgodba tehnologij, ampak mnogo več, je poudarila evropska komisarka za promet Violeta Bulc. Brez prometa ni sodelovanja, zato si v EU prizadevajo za prometno EU. Smo del največjega svetovnega gospodarstva, v katerem ima promet zelo pomembno politično vlogo. Zato je slovenska podjetja pozvala, naj pri projektih razmišljajo evropsko in globalno. EU si je za glavne cilje prometne politike zadala večjo povezljivost EU znotraj in s sosedami ter tudi drugimi celinami. Drugo je učinkovitost, ki ima enega glavnih vplivov na učinkovitost logistike, ter tretje, sicer nič manj pomembno, je omejitev negativnih posledic uspeha. Znotraj prve negativnih posledic so se osredotočili na varnost v cestnem prometu, ki vključuje vizijo 0 v smrtnih žrtvah in težkih nesrečah na cestah, vizijo 0 pri cestnih zamaških ter vizijo 0 v onesnaženosti s strani prometa v EU v letu 2050. Vse to prinaša zelo veliko odgovornosti, pametnih investicij in skupnega sodelovanja. Kot je dejala, se mora vse, kar EU dela na področju prometa ali podpre kakršen koli projekt, pokazati v teh ciljih. Obstaja šest strategij, po katerih pridemo do teh ciljev, ob tem je izpostavila razogljičenje in digitalizacijo. Ta brez močne podpore z inovacijami, investicijami in globalno razsežnostjo rešitev, ne bi bila dosegljiva. Pri sprejemanju katerih koli direktiv pa se je vedno treba vprašati, kdo so ljudje, ki bodo zaradi tega bolje živeli. Spremembe do leta 2030 bodo velike, do leta 2050 pa še večje.
V nadaljevanju se je osredotočila na delo EU v zvezi z razogljičenjem, evropsko zakonodajo in projekte, ki podpirajo čisto mobilnost. Trenutno za 60 odstotkov razogljičenja vemo, kako bomo do tja prišli, 40 odstotkov pa bomo morali razviti medtem, ko bomo hodili to pot. Komisija ničesar ne naredi sama, ampak v sodelovanju s tistimi, ki se želijo pogovarjati. Osrednja področja so bila nakazana že v Strategiji razvoja razogljičenja prometa 2016. To so: zelena vozila, alternativni čisti viri energije, infrastruktura in boljša organizacija. Ob koncu je zbrane seznanila še, da je komisija že v tej finančni perspektivi, kjer je še vedno možnost pridobiti sredstva, projektom na tem področju namenila kar nekaj denarja. V novi finančni perspektivi 2021-2027 pa bo prometu namenjenega še več denarja, in sicer 30,6 milijarde evrov, od tega bo 60 odstotkov namenjenega razogljičenju. Obstaja torej velik potencial, potrebujemo samo še pogumne ljudi, ki bodo te priložnosti zagrabili in uresničili.

Ob koncu srečanja sta evropska komisarka za promet Violeta Bulc in generalna direktorica GZS Sonja Šmuc odprli še razstavo, ki je namenjena predstavitvi celovite ponudbe, izdelkov in storitev mobilnosti in avtomobilske industrije, ki bo na ogled do 19. decembra.