Gospodinjstva lani največ energije porabila za ogrevanje

Gospodinjstva so v letu 2014 porabila 43.558 TJ energije, kar je za 14 odstotkov manj kot v prejšnjem letu. Celotna poraba energije se je zmanjšala predvsem zaradi zmanjšane porabe energije za ogrevanje prostorov. Ta je bila v primerjavi s prejšnjim letom a 20 odstotkov manjša (zlasti zaradi tople zime). Za 48 odstotkov se je zmanjšala tudi poraba energije za hlajenje prostorov. Poraba električne energije za druge namene (razsvetljava in električni aparati) se je zmanjšala za pet odstotkov, poraba energije za ogrevanje sanitarne vode pa za en odstotek. Nekoliko se je povečala le poraba energije za kuhanje, in sicer za en odstotek.

Največji del porabljene energije je bil porabljen za ogrevanje prostorov, in sicer 26.698 TJ ali okoli 61 odstotkov. Za ogrevanje sanitarne vode je bilo porabljenih več kot 17 odstotkov, za razsvetljavo in električne naprave več kot 15 odstotkov, za kuhanje okrog pet odstotkov, za hlajenje prostorov pa približno 0,5 odstotka vse porabljene energije. 

Med energenti, porabljenimi v letu 2014 v gospodinjstvih, je delež lesnih goriv (polena, lesni ostanki, sekanci, peleti in briketi) znašal 42 odstotkov. Poraba električne energije je pomenila 26 odstotkov vse v gospodinjstvih porabljene energije, poraba ekstra lahkega kurilnega olja 12 odstotkov, poraba zemeljskega plina devet odstotkov, poraba daljinske toplote šest odstotkov, drugi energenti pa so bili porabljeni v manjših deležih.

V primerjavi s prejšnjim letom so se količine porabljenih energentov večinoma zmanjšale, povečala se je le raba sončne energije in toplote iz okolice, ki se izkorišča s pomočjo toplotnih črpalk. Vsaka se je povečala za okoli štiri odstotke. Poraba toplote iz okolice je sicer med vsemi vrstami porabljene energije pomenila manj kot dvoodstotni delež. Delež energije, proizvedene s pomočjo sončnih kolektorjev, pa je bil še manjši, in sicer je znašal en odstotek.

V letu 2014 se je v gospodinjstvih največ električne energije porabilo za velike gospodinjske aparate (hladilne in zamrzovalne naprave, pralne, sušilne in pomivalne stroje), in sicer 684 GWh ali skoraj 22 odstotkov. Skoraj sto odstotkov stanovanj je imelo hladilnik ali kombinirani hladilnik, velika večina stanovanj je imela tudi pralni stroj (96 odstotkov) in televizor (skoraj 99 odstotkov). Klimatsko napravo je imelo 20 odstotkov stanovanj, od teh jo je 41 odstotkov uporabljalo za hlajenje in za ogrevanje. Stanovanj s toplotno črpalko je bilo nekaj manj kot 12 odstotkov, približno sedem odstotkov stanovanj pa je imelo nameščene sprejemnike sončne energije. (pb)