Gradbena dela v teku, finance še neznanka

Termoelektrarna Šoštanj je leta 2011 na bloku 5 izvedla redni remont, ki je so ga končali teden dni pred rokom. Kot kaže, je imelo tudi to za posledico proizvodnjo nad načrtom, torej so uspešno poslovali. Gradbena dela na bloku 6 intenzivno potekajo, zapleta se na finančni konstrukciji, ki še ni končana, saj je – kot je dobro znano – država še ni sprejela poroštva. O tem in o načrtih za prihodnje leto smo se pogovarjali z direktorjem TEŠ, mag. Simonom Tot.

Koliko vam je uspelo uresničiti letošnji poslovni načrt, tako po proizvodni kot finančni plati?

Kar se tiče rednega poslovanja, je proizvodnja nekoliko nad načrtom. Od maja do julija je potekal remont bloka 5, ki smo ga končali teden dni pred rokom. Verjetno je tudi to eden od razlogov, da smo proizvedli več, kot smo načrtovali. Za velik uspeh pri tem štejemo, da je po remontu blok obratoval brez napak. Finančno smo v okviru načrtovanega poslovnega načrta. Leto bomo sklenili pozitivno, kar je izredno pomembno zaradi sredstev, ki jih moramo nameniti za investicije.

V kateri fazi je trenutno projekt TEŠ 6?

Pogledati ga moramo s treh vidikov, finančnega, gradbenega in tehnološkega. Finančni je ta trenutek še najbolj negotov. Razlogi za to so zaradi neizdanega poroštva države. Vsi poznamo to zgodbo, ki je nastala zaradi politične nestabilnosti v državi, ko ministrstva niso bila vedno enako naklonjena poroštvu, kljub temu, da se je država zavezala, da bo projekt podprla. Po izdanih zavezah države ni nikoli nihče od predstavnikov vlade RS uradno zahteval ustavitve ali posegov na projektu, pa vendar ni bil sproveden zakon prek procedur, ki bi morale biti. Mislim, da to ni dobro ne le za projekt, temveč tudi za kredibilnost države do bank in do svojih zavez. Če do teh sredstev ne pridemo, se bo država odpovedala enemu najboljših možnih kreditov, ki jih lahko pridobi gospodarstvo, saj trenutno bolj ugodnih, o čemer sem prepričan, ni mogoče dobiti nikjer. Upam si trditi, da takšnih kreditnih pogojev, kot jih imamo z EBRD in EIB, še dolgo, ali pa sploh ne bomo mogli dobiti. To je dogodek, ki vpliva na realizacijo projekta, kajti 24. novembra 2011 smo že zapadli v prekršek s komercialnimi bankami, ki so dale poroštvo za 110 milijonov črpanega EIB kredita. Za tem stoji tudi EBRD, kjer imamo prav tako naveden pogoj oziroma obvezo, da je treba pridobiti državno poroštvo in seveda EIB, ki ne bo sprostila sredstev 440 milijonov evrov, dokler poroštvo ne bo izdano. Posledice so za projekt zagotovo negativne.

Kako smo ukrepali? Najprej je bilo treba seznaniti vse partnerje, Alstom kot glavnega dobavitelja, Rudis kot dobavitelja čistilne naprave in druge izvajalce. Morali smo seznaniti tudi vseh sedem bank, poleg EBRD in EIB še ostalih pet bank, ki so v konzorciju za poroštvo 110 mio evrov. Ker še nimamo poroštva, nimamo sproščenih kreditov, finančna konstrukcija ni zaprta, pojavljajo pa se zahteve za posamezna plačila v letu 2012. Z bankami se dogovarjamo in upamo, da nam bodo dale še eno priložnost in ne bodo šle v prekinitev pogodb. Banke so zahtevale, da določena tveganja prevzame tudi Alstom. Z njimi potekajo pogajanja od tistega trenutka, ko je prišlo do informacije, da poroštva države še ni. Pogajanj še nismo končali, gredo pa v smeri, da bi Alstom določena plačila v prvi polovici leta 2012 prenesel na konec leta. Sporazum je bil načelno že dogovorjen, postavljajo pa določene zahteve predvsem zaradi negotove politične situacije v Sloveniji. Upamo, da se bo čim prej oblikovala koalicija in imenovala vlada ter da se bo proces odvil, upamo v smer izdaje državnega poroštva. V vsakem primeru bomo potrebovali odgovor v začetku naslednjega leta. Pripravili bomo vse mogoče scenarije in posledice vseh opcij. Lahko pa pritrdim, da vse to prinaša dodatne stroške skupini HSE, TEŠ-u, pa tudi vsej slovenski energetiki. Določena sredstva bo namreč treba premostitveno financirati, pa tudi Alstom si zaračuna dodatne stroške. Klub temu bomo montažo primarne konstrukcije na bloku 6 začeli po terminskem načrtu. Še vedno pa se dogovarjamo, kaj storiti glede montaže sekundarne konstrukcije, ki za sabo potegne angažiranje strojev, opreme, prek 1500 delavcev in podizvajalcev. Tu imamo dileme, kdaj začeti in kako oceniti tveganje, če se poroštvo ne izda. V takem slučaju nam bi dejansko zmanjkalo sredstev, kar bi lahko pomenilo začasno zaustavitev projekta, kar pa pomeni ogromne stroške. Potrebna je namreč demobilizacija opreme in delovne sile, ki jo je treba odpeljati na druga delovišča. V pogajanja smo že vložili precej naporov, pogajanja so težka, saj Alstom ne tvega nič, mi pa smo dolžni poplačati vse stroške in zamude.

Kako pa potekajo gradbena dela in energetski del gradnje?

Ta del je bolj razveseljujoč. Imamo sicer nekaj zapletov zaradi glavnega izvajalca Primorje, kar rešujemo z neposrednim plačevanjem podizvajalcem. Gradbišče živi in deluje, trenutno na njem dela čez 360 ljudi. Služi nam tudi vreme, tako da je zamuda na hladilnem stolpu, ki je nastala zaradi neizdaje gradbenega dovoljenja, na nek način nadoknadena. Na glavni tehnološki opremi imamo zamudo na bunkerskem delu, kar pa rešujemo z drugačno tehnologijo. Če računamo, da smo šele marca dobili gradbeno dovoljenje, stvari potekajo kar dobro.

Tretji segment je tehnološki del, to so kotlovske in turbinske naprave. Posebno pozornost namenjamo aktivnim delom kotla, saj vemo, da je bil material T24 problematičen na nekaterih novih objektih. Velik poudarek dajemo tudi zagotavljanju kakovosti, saj je vsaka morebitna napaka, ki jo odpraviš sproti, cenejša kot pa tista, ki se popravlja po tem, ko je zadeva že končana. Dosegli smo, da se je proizvodnja glavne opreme iz Kitajske preselila delno v Evropo, delno v Indonezijo, saj po mnenju naših strokovnjakov na Kitajskem ni bila dosežena prava kakovost. Trudimo se čim manj vplivati na okolje. V poletnem času bo število ljudi precej naraslo. Hladilni stolp raste, zdaj smo na višini 13 obročev, imamo jih 102. Ko bo hladilni stolp nad bližnjim hribom, se bo videla obsežnost projekta.

Glede stroškov je bilo doslej opravljeno več analiz in študij. Ali 1,3 milijarde ostaja končna cena projekta?

Za zdaj še lovimo ceno iz noveliranega investicijskega programa (NIP4). Upam, da bo to tako tudi ostalo predvsem iz naslova eskalacije in njene omejitve, ki smo jo dosegli. V glavnem moramo upoštevati pakete, ki še niso oddani, na primer transport premoga, priprava vode, montažna dela idr.

Ali lahko nekateri postopki, sproženi v tujini, preprečijo nadaljevanje projekta?

Niti ne. Države poroštvo ne bo stalo nič, ker verjamem, da se bo projekt izplačal, ob tem pa je treba poudariti, da ne gre za državno pomoč. Za izdajo poroštva države veljajo vsi tržni pogoji in država bo s tega stališča celo pridobila določena sredstva v proračun.

Je grožnja z referendumom realna?

Realna je, menim pa, da je treba ljudem povedati, da se nadomestni blok 6 ne gradi »naprej« zato, ker je projekt že tako daleč. Nadomestni blok se mora končati zato, da bo obratoval in proizvajal elektriko po bolj ekonomski ceni, kot je sedanja. To je glavni razlog. Mislim, da je treba izdelati analizo, kaj pomeni sušno leto, mokro in premokro leto, kakšen vpliv ima to na hidro energijo, kaj pomenijo podobne razmere v neposredni okolici. Pozabljamo namreč, ko je bila suša leta 2003 v Italiji, tudi termoelektrarne niso obratovale, ker nimajo hladilnih stolpov, nivo pretokov rek pa je bil prenizek. V takih trenutkih gre lahko cena električne energije prek vseh normalnih meja. Premalo se zavedamo, da je pomembna energetska neodvisnost države. Napovedi cen plina so kljub recesiji višje. To pomeni konkurenčnost naše proizvodnje glede na to, da imamo pod kontrolo tudi stroškovno ceno energenta. To je edini energent, ki ga v Sloveniji imamo v takšnih količinah vedno na razpolago.

Kateri so nadaljnji predvideni koraki glede zapiranja dotrajanih blokov?

Blok 5 bo obratovalno pripravljen in bo obratoval, ko bo blok 6 iz pogona. Se pravi, da bo deloval v režimu hladne rezerve. Bloka 3 in 4 bosta šla v trajno zaustavitev. Lotili smo se že projekta odprodaje in razgraditev blokov 1 do 3. Po letu 2016 bosta operativno sposobna obratovati le še dva bloka: blok 5 kot hladna rezerva do leta 2027, nato pa samo še blok 6 do 2054.

Ali ste mnenja, da je bila odločitev o bloku 6 pred leti vendarle prava?

Da, in zato imamo kar nekaj dokazov. Če bi blok 4 obratoval še naprej, bi praktično morali zamenjati večji del kotla, turbina je v slabem stanju, potrebna bi bila velika revizija oziroma obnova turbine. V vse to bi bilo treba vlagati velika investicijska sredstva, po drugi strani pa je ekološko nesprejemljiv. Brez katalizatorja ne pridemo pod 200 mg/Nm³ dušikovih oksidov (NO_x). Če vemo, da bo pri bloku 6 žveplo padlo celo pod zakonsko mejo, ker je nam država predpisala dodatno znižanje SO₂ z 200 na 100 mg/Nm³, NO_x pa z 200 na 150mg/Nm³, to pomeni, da bo blok 6 res ekološko napreden, vplivi na okolje pa bodo resnično minimalni, še največji vpliv bo vizualni. Ob tem ne smemo pozabiti še na razliko izkoristkov naprav - od 35 odstotkov na bloku 4 na 43 odstotkov na bloku 6.

Kateri koraki so – poleg teh, ki ste jih že omenili – predvideni leta 2012?

Leta 2012 se bodo začela glavna dela na primarni in sekundarni konstrukciji kotlovskih naprav, zaključen bo hladilni sistem, začela se bo izvajati gradnja čistilne naprave in končani bodo vsi razpisi, ki so še ostali: transport premoga, priprava vode in produktov, vsa gradbena dela ... Danes je praktično podpisanih prek 90 odstotkov vseh pogodb. Naredili smo novi investicijski program (NIP 4), kjer se vidi, zakaj je prišlo do spremembe cene. Sedaj je v investicijsko vrednost vključena upravna zgradba, ta mesec se bo začelo graditi krožišče in platoji, ki jih je treba urediti za montažna dela. Uspelo nam je omejiti eskalacijsko vrednost, kajti ta segment je bil najbolj kritičen in je najbolj negativno vplival na rast cene.

Vladimir Habjan