Hitri ukrepi EU za lajšanje energetske krize

Gre za nabor ukrepov, ki jih lahko EU in njene države članice uporabijo za obravnavo neposrednega učinka trenutnega porasta cen in dodatno okrepitev odpornosti na prihodnje šoke. Vključujejo nujno dohodkovno podporo gospodinjstvom, državno pomoč za podjetja in ciljno znižanje davkov. Komisija bo prav tako podpirala naložbe v energijo iz obnovljivih virov in energijsko učinkovitost, preučila možne ukrepe v zvezi s shranjevanjem energije in kupovanjem rezervnih zalog plina ter ocenila trenutno zasnovo trga z električno energijo.

Med takojšnje ukrepe za zaščito odjemalcev in podjetij spada zagotavljanje nujne dohodkovne podpore za energijsko revne odjemalce, na primer z boni ali delnimi plačili računov, ki se lahko krijejo s prihodki iz sistema EU za trgovanje z emisijami. Vključena je odobritev začasnih odlogov plačila računov, vzpostavitev zaščitnih ukrepov za preprečevanje odklopov z omrežja in začasna ter usmerjena znižanja davčnih stopenj za ranljiva gospodinjstva. Predlagano je tudi zagotavljanje pomoči podjetjem ali industrijskim panogam v skladu s pravili EU o državni pomoči, krepitev mednarodnega dosega na področju energije, da se zagotovi preglednost in likvidnost ter prožnost mednarodnih trgov. Med orodji je še preiskava morebitnega protikonkurenčnega ravnanja na trgu energije in poziv Evropskemu organu za vrednostne papirje in trge (ESMA), ki naj še okrepi spremljanje razvoja na trgu ogljika in omogočanje širšega dostopa do pogodb o nakupu električne energije iz obnovljivih virov, oziroma podpiranje takih pogodb s spremljajočimi ukrepi.

Evropska komisarka za energijo Kadri Simson je ob predstavitvi nabora ukrepov povedala, da je porast svetovnih cen energije resna skrb za EU. V času, ko se končuje pandemija in začenja gospodarsko okrevanje, je pomembno, da EU zaščiti ranljive odjemalce in podpre evropska podjetja. Komisija pomaga državam članicam pri sprejemanju takojšnjih ukrepov za zmanjšanje vpliva rastočih cen na gospodinjstva in podjetja to zimo. Hkrati pa skuša opredeliti druge srednjeročne ukrepe za zagotovitev, da bo evropski energetski sistem bolj odporen in prožen ter se bo med prehodom zmožen odzvati na prihodnje nestanovitnosti cen. Trenutne razmere so izjemne in notranji trg energije nam že 20 let dobro služi. Vendar pa mora EU zagotoviti, da bo tako tudi v prihodnje, in sicer z uresničevanjem evropskega zelenega dogovora, povečanjem energetske neodvisnosti in izpolnjevanjem podnebnih ciljev.