HSE dal pobudo za začetek drugega DPN

Projekt izgradnje hidroelektrarn na srednji Savi ne zastaja. Avgusta lani je vlada sprejela sklep o pripravi državnega prostorskega načrta (DPN) za spodnje tri HE ter imenovala delovno skupine za pripravo DPN. Holding Slovenske elektrarne (HSE) je novembra lani na Ministrstvo za infrastrukturo in prostor (MZiP) dal pobudo za začetek drugega DPN, in sicer za ljubljanski in litijski odsek. Novoimenovani nadzorni svet družbe SRESA je konec lanskega leta imenoval začasnega direktorja družbe. Projekt torej poteka, zatika pa se pri podpisu koncesijske pogodbe.

Kot je znano, je vlada avgusta 2013 sprejela sklep o pripravi državnega prostorskega načrta za prve tri HE na srednji Savi, HE Suhadol, HE Trbovlje in HE Renke ter imenovala delovno skupine za pripravo državnega prostorskega načrta za te tri HE. Po besedah dr. Matjaža Eberlinca, pomočnika izvršnega direktorja Sektorja R&R in skrbnika projekta HE na srednji Savi na HSE, se postopek nadaljuje s pripravo strokovnih podlag: »V skladu z zakonodajo sledimo postopkom in ker smo zavezanci za javna naročila, pripravljamo razpise za strokovne podlage in študije, ki bodo v kratkem objavljeni. V prvi fazi bomo izvajali pripravo, torej bomo poiskali izvajalca za DPN. Načrtujemo tudi iskanje izdelovalca okoljskega poročila in pripravljamo razpise za študije z namenom, da se ugotovijo osnovni okoljevarstveni ukrepi. Govorimo predvsem o sulcu. Zadali smo si nalogo, da izdelamo študijo, ki nam bo dala znanstvene odgovore, s katerimi bomo skušali dodatno podkrepiti iskanje sinergij med energetskim izkoriščanjem vodnega potenciala in varovanjem okolja. Pričakujemo, da bomo z razpisi končali do leta 2015. Naš cilj je, da bi vlada sprejela Uredbo na vladi v letih 2015-2016. Vse je odvisno od poteka, strokovnih podlag pa je res veliko,« je povedal dr. Eberlinc.

Zakaj dva DPN?

Kot je še povedal, bodo nosilci urejanja prostora (lokalna skupnost, ministrstva, zavodi, DRSC, Slovenske železnice …) dali svoje smernice in ukrepe, ki jih bo potrebno smiselno upoštevati v skladu z zakonodajo. HE Suhadol, HE Renke in HE Trbovlje bodo umeščene v ozek pas med Zidanim mostom in Litijo, kjer je na eni strani cesta, na drugi pa železnica. To je bil tudi glavni razlog, da so se odločili za delitev na dva DPN, predvsem zaradi specifičnosti spodnjih treh HE v prostoru. Drugi razlog pa je, da so z dokument za spodnje tri HE za korak naprej kot za zgornjih sedem. Na naše vprašanje o pogojih, ki jih bodo imeli naravovarstveniki, Eberlinc odgovarja: »Mislim, da bomo skupaj prišli do strokovnih podlag in znanstvenih raziskav, ki nam bodo dale ustrezne odgovore. Največ govora bo seveda od Kresnic gorvodno, kjer je zaščiteno območje Natura 2000. Tam bo potrebnega več dela. Dolvodno so bile ihtiološke raziskave že izdelane in so pokazale, da ni pričakovati večjih tveganj.«

V HSE so novembra 2013 na Ministrstvo za infrastrukturo in prostor (MzIP) dali pobudo za začetek DPN za ljubljanski in litijski odsek. Zdaj čakajo na nadaljnje korake. »Predvidevamo, da bomo v prvi fazi projekt vodili z dvema DPN, spodnje 3 so bolj specifične v kanjonskem delu, zgornji del od Litije gorvodno, pa z drugim DPN. Seveda je v skladu z zakonodajo ta DPN možno razdeliti še na posamezne hidroelektrarne ali na posamezen sklop HE. Cilj nam je, da pridemo do študije variant in izbire ustrezne variante na Vladi RS. Optimalna varianta, z energetskega vidika, je za ljubljanski in litijski odsek sedem HE, v postopkih umeščanja pa bomo dobili odgovore, katera je sprejemljiva s tehničnega, okoljskega in ekonomskega vidika,« pojasnjuje dr. Eberlinc.

Koncesijska pogodba v medresorskem usklajevanju

Družbi HSE je bila 28. oktobra 2004 z Uredbo o koncesiji za rabo vode za proizvodnjo električne energije na delu vodnega telesa reke Save od Ježice do Suhadola podeljena koncesija. Večletno usklajevanje, odpravljanje ovir in blokad je po dolgem času ustvarilo pogoje, da je podpis koncesijske pogodbe možen. Kot nam je povedal sogovornik, je v tem času koncesijska pogodba v ponovnem medresorskem usklajevanju.

Kako to, da vse skupaj traja tako dolgo? »Problem je v zagotovitvi zadostnih sredstev za vlaganje v infrastrukturo, pa še druga odprta vprašanja so se v tem času pojavila, za katera potrebujejo ministrstva ustrezne odgovore. Pričakujem, da bodo kmalu posredovali zadnji predlog. Kdaj bo to, je odvisno od dogovora med koncedentom in koncesionarjem, če bosta zagotovila ustrezno financiranje strokovnih podlag in bo koncesijska pogodba uravnotežena v smislu, da bosta oba izvajala tisto, za kar sta z zakonodajo zadolžena. Investitor energetski del in na drugi strani država del infrastrukture, ki jo je potrebno urediti, za zagotavljanje poplavne varnosti,« odgovarja dr. Eberlinc. To, da se je vlada odločila, da sprejme sklep o začetku DPN, za HSE pomeni, da lahko izvajajo aktivnosti in nadaljujejo z izdelovanjem ustrezne investicijske in projektne dokumentacije. Sprejetje sklepa na vladi in začetek DPN sta po mnenju dr. Eberlinca pomemben korak k nadaljnji pripravi strokovnih podlag, je pa seveda koncesijska pogodba pomembna zato, da se pravno uredijo vsa določila, ki so potrebna pri koriščenju vodne pravice.

Spremenjena sestava nadzornega sveta SRESA

Na skupščini SRESA septembra 2013 je bila spremenjena sestava nadzornega sveta (NS), imenovani so bili predstavniki družbenika HSE, in sicer: Blaž Košorok, mag. Jana Pogačnik in Karel Vukovič kot predstavnik lokalne skupnosti. V NS ostajajo Mitja Dušak, Drago Polak kot predstavnika Savskih elektrarn Ljubljana (SEL) in Primož Stropnik kot predstavnik GEN energije. Konec leta so na seji NS za začasnega direktorja družbe SRESA imenovali dr. Matjaža Eberlinca. SRESA je za zdaj mirujoča družba. »HSE je tisti, ki ima od podelitve 2005 koncesijo, in zato zadeve vodimo preko HSE, vendar v postopke vključujemo tudi oba partnerja, SEL in GEN ter ju seznanjamo z nadaljnjimi koraki. SRESA je bila ustanovljena z namenom izvajanja gradnje HE na srednji Savi. Družbeniki se bomo skupaj odločili, kakšni bodo nadaljnji koraki. Tu pričakujemo premike. Za enkrat še ni končne odločitve, bomo videli, v katero smer bodo šli. Za zdaj je še prekmalu, kajti to so poslovne odločitve vseh treh družbenikov,« pojasnjuje dr. Eberlinc.

Ciljev za leto 2014 imajo na projektu veliko: da pripravijo čim več strokovnih podlag v okviru DPN za spodnje tri HE, začetek DPN za ljubljanske in litijske HE in nadaljevanje aktivnosti in priprava za podpis koncesijske pogodbe, v vmesnem času pa bodo ugotavljali primernost vseh variant, predvsem z okoljevarstvenega vidika; tu je največji problem zaradi dodatnih ukrepov, ki jih bodo morali izvajati glede zaščitenih območij – večinoma zaradi sulca. Kako kaže s financiranjem? »Smo v postopku pridobivanja predhodne dokumentacije, investicijske in projektne. Končna odločitev bo sprejeta, ko bodo znani vsi pogoji in takrat bo znana finančna konstrukcija projekta. Ker pa so postopki precej dolgotrajni, je treba zadeve pripeljati do tega, da bodo tisti, ki se bodo odločali, imeli ustrezne dokumente,« je sklenil dr. Eberlinc.

Vladimir Habjan