HSE objavil mnenje glede prenove evropske zakonodaje
Brane Janjič
/ Categories: Hidro energija

HSE objavil mnenje glede prenove evropske zakonodaje

Kot so sporočili iz HSE, so podrobno analizirali aktualne spremembe evropske podnebno energetske zakonodaje in v zvezi s tem sprejeli tudi nekaj stališč. Ob tem poudarjajo, da v skupini HSE v celoti podpirajo cilje evropskega Zelenega dogovora, pri čemer pa je treba upoštevati tudi posebnosti, naravne danosti in omejitve posameznih držav.  
In katere so njihove poglavitne ugotovitve in predlogi? Kot pravijo, bi bilo treba pri prenovi zakonodaje upoštevati, da je sektor proizvodnje električne energije že doslej veliko prispeval k zniževanju emisij, saj jih je v zadnji treh desetletjih skoraj prepolovil. Zaradi bolj pravične porazdelitve prispevkov med sektorji, predvsem tistimi, ki trenutno niso vključeni v evropski sistem trgovanja z emisijami (denimo promet), v HSE podpirajo razširitev tega mehanizma tudi na druge sektorje. Na podlagi posebnosti nacionalnega elektroenergetskega sistema, kot je zagotavljanje tretjine celotne proizvodnje električne energije iz enega vira, v HSE nadalje predlagajo vključitev Slovenije v evropski Modernizacijski sklad, ki je namenjen podpori naložbam v posodobitev energetskega sektorja ter ukrepom pravične tranzicije v premogovnih regijah. V HSE še izpostavljajo, da so za uresničitev njihovih načrtovanih projektov, zlasti na področju OVE, bistvenega pomena učinkoviti in hitri postopki pridobivanja dovoljenj za umeščanje v prostor. Zato je ključno dosledno spoštovanje določb evropske zakonodaje, ki države članice zavezujejo k zaključitvi vseh postopkov pridobivanja dovoljenj za projekte OVE v dveh letih, pri čemer bi bilo treba zakonodajo v izogib nespoštovanja te zaveze še zaostriti.
V HSE tudi menijo, da bi morala vsaka država članica imeti možnost, da izkoristi svoje potencialne obnovljive vire na najbolj stroškovno učinkovit in okolju sprejemljiv način. Odprtje shem za podpore OVE za čezmejno sodelovanje mora zato ostati prostovoljna odločitev države članice. Prav tako bi se država članica morala sama odločiti, kako bo zapolnila vrzel, ki nastane zaradi nedoseganja njenih ciljev glede deleža OVE v končni rabi energije. Pri tem pa administrativni ukrepi ne bi smeli posegati v sredstva iz naslova prodaje emisijskih kuponov, ki so v Sloveniji del sredstev Sklada za podnebne spremembe. Slednja bi po mnenju HSE morali na nacionalni ravni v čim večji meri uporabiti za ukrepe pravičnega prehoda in prestrukturiranja premogovnih regij.
V HSE še opozarjajo, da ukrepe iz tako imenovanega  Zimskega svežnja šele prenašamo v nacionalno zakonodajo, na evropski ravni pa že poteka njegova prenova. Kot poudarjajo, pa je predvidljiv regulatorni okvir ključen za izvedbo dolgoročnih investicij v elektroenergetskem sektorju. 
Celotno stališče skupine HSE do prenove EU zakonodaje si lahko preberete tukaj.
Previous Article Do leta 2024 v EU vsaj milijon polnilnic za e-vozila
Next Article Mehanizem za okrevanje in odpornost oddaljen le še korak
Print
835