Investicijska vlaganja EDP v minulem petletnem obdobju

S tem so skupaj, kot so med drugim povedali na letošnji strateški konferenci elektrodistribucije pri predstavitvi vlaganj v obnovo in razvoj distribucijskega omrežja, zagotovili 69-odstotno uresničitev načrtov razvoja omrežja.  

»Vzrok za razkorak med dejanskim investiranjem in načrti razvoja omrežja gre iskati predvsem v nezmožnosti zagotavljanja ustreznih virov sredstev. Ker smo družbe v veliki meri odvisne zgolj od reguliranih prihodkov (in sicer prihodkov od najemnin in opravljenih storitev po pogodbi s SODO), bi zadolževanje za izvedbo investicij v višini načrtov razvoja omrežja ogrozilo dolgoročno finančno stabilnost oz. bi distribucijska podjetja v nekaj letih postala prezadolžena,« je povedal Maks Burja iz Delovne skupine za ekonomiko in finance v GIZ distribucije električne energije, sicer direktor ekonomsko finančnega sektorja v Elektru Celje.  

Sredstva zagotavljajo delno z lastnimi viri, predvsem pa s krediti    

Potrebna sredstva za izvedbo investicijskih vlaganj elektrodistribucijska podjetja (EDP) zagotavljajo z lastnimi viri (mednje štejejo predvsem razpoložljivo amortizacijo in del čistega dobička po izplačilu dividend lastnikom, dezinvestiranje itn.), predvsem pa z dolžniškimi viri.  

Kot je pojasnil Maks Burja, so distribucijska podjetja v minulem petletnem obdobju v povprečju najela 52,2 milijonov evrov kreditov letno (leto 2014 je bilo zaradi žleda še dodatno obremenjeno). Več zadolževanja sicer lahko pomeni tudi več investiranja in več prihodkov iz naslova prihodnje amortizacije in donosa. Pri tem pa obstaja tveganje ob negotovi prihodnji organiziranosti distribucije in negotovem regulativnem okolju (regulativni okvir je poznan zgolj za tekoče triletno obdobje) in spremenljivih razmerah na finančnih trgih. Gre za to, da bi v primeru čezmernega zadolževanja in slabšega bodočega regulativnega okvira ter dviga referenčne obrestne mere EURIBOR kršili finančne zaveze v kreditnih pogodbah in s tem ogrozili dolgoročno plačilno sposobnost (vključno z zmožnostjo odplačila kreditov).  

Ker so elektrodistribucijska podjetja v večinski 79,5-odstotni lasti Republike Slovenije, se morajo zadolževati v skladu z uredbo in so pri najemanju kreditov odvisna od pridobljenih soglasij resornega in finančnega ministrstva.  

»Finančni dolg predstavlja 25 % kapitala in je stabilen, kar pomeni, da z obstoječo zadolženostjo ne ogrožamo finančnega položaja družb in dolgoročne plačilne sposobnosti. Pri poslovanju moramo spoštovati finančne zaveze, ki jih imajo EDP-ji do bank in so določene z mejnimi vrednostmi pogodbeno določenih kazalnikov. Če bi bile mejne vrednosti kazalnikov presežene, bi banke lahko zahtevale takojšnje vračilo celotne neodplačane vrednosti posojil,« je dejal Maks Burja.  

Finančni učinki investiranja in kazalniki poslovanja EDP  

Nadalje je omenjeni govorec povedal, da na lastna denarna sredstva za investiranje v elektroenergetsko infrastrukturo v največji meri vpliva predvsem denarni tok iz poslovanja, še posebej prihodek od najemnine in opravljanja storitev, ki ga EDP po pogodbi plačuje SODO. Višina najemnine je odvisna od amortizacije in od donosa na sredstva, ki tudi odločilno vpliva na poslovni rezultat EDP.  

Pozitivno na poslovni izid in bilančni dobiček vplivajo stroškovno učinkovito izvajanje gospodarske javne službe distribucije električne energije in tudi nizke obresti za najete kredite, saj so obrestne mere na zgodovinsko najnižji ravni. V primeru reinvestiranja bilančnega dobička namesto izplačila dividend bi to po njegovih besedah pomenilo za lastnike občutno povečevanje vrednosti njihove naložbe, za EDP pa velik finančni učinek na denarni tok in poslovni rezultat do izteka življenjske dobe infrastrukture, ki je predmet investiranja.  

»Elektrodistribucijske družbe so v obdobju od 2011 do 2015 povprečno letno investirale za dobrih 94 milijonov evrov, v zadnjih dveh letih pa celo za več kot 101 milijon evrov letno. Brez novih investicij družbe ne bi mogle ustvarjati višjih prihodkov, predvsem prihodkov od najemnin, ki jih dosegajo po pogodbi s SODO. Prav ti prihodki so namreč v tesni povezavi z ustvarjenim pozitivnim rezultatom iz poslovanja (EBIT). EDP z rezultatom iz poslovanja pokrijejo vse finančne obveznosti, ki se nanašajo na odplačilo glavnic in obresti iz naslova dolgoročno najetih kreditov ter delno financirajo tudi nova vlaganja, predvsem v elektroenergetsko infrastrukturo,« je pojasnil Maks Burja.  

Kakovostna oskrba zahteva nenehna vlaganja v omrežja  

Dejavnost elektrodistribucijskih podjetij je tehnološko zelo intenzivna in za zagotavljanje kakovostne oskrbe odjemalcev na področju posameznih distribucijskih omrežij zahteva velika in nenehna vlaganja, zato se nove investicije v veliki meri financirajo z najemom novih dolgoročnih kreditov.  

Po drugi strani nenehna vlaganja v omrežje znižujejo stroške preventivnega in kurativnega vzdrževanja omrežja, hkrati pa se ohranja in izboljšuje zanesljiva kakovost oskrbe z električno energijo. Vzdrževanje podzemnih kablovodov (ki je sicer investicijsko dražje), je cenejše od vzdrževanja nadzemnih vodov. Podzemno kabelsko omrežje je tudi mnogo manj občutljivo za naravne havarije (žledolom, snegolom, vetrolom), kar se je najbolj pokazalo v katastrofalnem žledolomu, ki je Slovenijo zajel v letu 2014, je med drugim še povedal Maks Burja.