Iz Velenja letos 3,3 milijone ton premoga

V Velenju letos načrtujejo proizvodnjo premoga v višini 3.300.000 ton, kar pri napovedani kalorični vrednosti 11,7 GJ/t v energiji znaša 38.607 TJ. Ob tem naj bi izdelali tudi 5.728 metrov novih jamskih prog, 692 metrov pretesarb in sanirali 148 metrov jamskih objektov.

Kot je povedal vodja Proizvodnega področja in glavni tehnični vodja Premogovnika Velenje mag. Bogdan Makovšek so v prvih petih mesecih nakopali že 1,6 milijona ton premoga, pri čemer so imeli januarja in februarja občasno v odkopavanju kar tri odkope. Na ta način so dosegali zelo dobro proizvodnjo (v februarju celo 400.000 ton), zelo dobra pa je tudi kalorična vrednost pridobljenega premoga, ki je v povprečju  znašala 11,9 GJ/tono. »Od marca pa do danes sta v odkopavanju dva odkopa, ki dosegata proizvodnjo tudi preko 15.000 ton dnevno, tako da v dosedanjem poteku leta beležimo proizvodnjo nad letnim načrtom. Tudi preostali del leta bosta v odkopavanju dva odkopa s podobno proizvodnjo, tako da večjih težav pri doseganju letošnjega načrta proizvodnje ne pričakujemo,« pravi mag. Makovšek.

V Premogovniku Velenje sicer vodijo evidenco o količini zalog premoga od leta 1960 dalje, ko je bila ocena zalog izdelana po »začasnih navodilih« Komisije za ocenjevanje zalog mineralnih surovin in je bilo izračunanih okoli 700 milijonov ton »zalog v ležišču«, kar bi danes imenovali geološke zaloge v nahajališču. Od takrat pa do danes je omogočena sledljivost količin, ki so se na račun raziskav nekoliko povečevale in na račun izkoriščanja postopoma zmanjševale. Vsakih pet let se skladno z rudarsko zakonodajo izdela elaborat o zalogah, o količinah preostalih zalog premoga pa vsako leto poročajo tudi pristojnemu ministrstvu. 

Zadnje količine zalog so bile obdelane v Elaboratu o klasifikaciji in kategorizaciji izračunanih zalog in virov premoga v Premogovniku Velenje s stanjem na dan 31. december 2013, št. el. E/14-IV, Velenje, 2014. V vsakem elaboratu se izračun zalog izdela na osnovi vseh razpoložljivih raziskovalnih vrtin. Do danes je bilo z različno dinamiko po časovnih obdobjih in v različne namene čez premoški sloj izvrtanih že okrog 700 vrtin s površine, s skupno dolžino nad 215 kilometrov in okrog 2.450 jamskih vrtin s približno 120 kilometrov dolžine, kar predstavlja zelo dobro osnovo za izračun zalog premoga. V pridobivalnem prostoru premogovnika, ki deluje od leta 1875, naj bi sicer predvidoma do konca odkopavanja v letu 2054 odkopali še 96 milijonov ton premoga, medtem ko je odkopnih rezerv še nekaj več kot 115,5 milijona ton (bilančnih pa še približno 147,5 milijona ton).