Izjemen dvig cen energentov je nepredstavljiv izziv za slovensko industrijo

Kot so zapisali, so ukrepi Evropske komisije prvenstveno usmerjeni v reševanje energetske revščine gospodinjstev, medtem ko v prid reševanja težke situacije v industriji dovoljuje le ukrepe, ki so skladni z ukrepi državnih pomoči. Slovenija je kot tretja najbolj industrializirana država v Evropi (24 odstotkov BDP predstavlja dodana vrednost v slovenski industriji) zaradi umeščenosti v sredino verig vrednosti makroekonomsko precej bolj odvisna od nihanj cen energentov kot druge države EU. Poleg tega je slovensko gospodarstvo relativno velik neto uvoznik energetskih surovin.

GZS je predsedniku vlade in pristojnim ministrom že poslala poziv k ukrepanju z obrazložitvijo posledic hitrega in visokega dviga cen energentov na gospodarstvo, z naborom predlogov kratkoročnih, sistemskih in dolgoročnih ukrepov, ki bi jih morala država nemudoma izvesti. Na odgovor pristojnih ministrstev še čakajo.

Med kratkoročnimi predlogi je GZS skupaj z Energetsko zbornico Slovenije predlagala usklajene ukrepe, kot so: začasno znižanje prispevkov za URE in OVE, znižanje trošarine ter morebitni časovno omejen poseg v same cene električne energije, ki se oblikujejo na borzi, vendar pa obstaja manevrski prostor za pogajanja med trgovci in dobavitelji.

Najpomembnejši kratkoročni ukrep, ki ga je omenila tudi Evropska komisija, je rebalans porabe sredstev iz Podnebnega sklada. GZS poziva vlado, da takoj sprejme Uredbo za povračilo posrednih stroškov emisij, za katere se slovenska energetsko intenzivna industrija zavzema že osem let. Poleg tega predlaga oblikovanje posebne sheme za pomoč najbolj prizadetim podjetjem iz vseh sektorjev, ki se soočajo z izjemnim dvigom stroškov energentov v deležu njihove prodaje.

Poleg tega je GZS predlagala tudi nekaj dolgoročnih ukrepov. Med drugim predlaga, naj gredo že pripravljeni projekti URE in OVE čim hitreje v izvedbo. Pozvala je k oblikovanju dolgoročne energetske politike, saj je po njihovem mnenju dolgoročna ureditev tržnih razmer mogoča samo s primerno dolgoročno energetsko politiko. Se pa ob tem zavedajo, da bo prehod v nizkoogljično in podnebno nevtralno krožno gospodarstvo zahteval usklajeno delovanje vlade in številnih deležnikov iz vseh sektorjev in z vseh ravni države in družbe.

GZS poziva k usklajevanju različnih strateških dokumentov (podnebje-energetika-prostor), saj slovensko gospodarstvo in slovenska energetika potrebujeta stabilen okvir delovanja.

GZS opozarja, da je že danes treba sprejemati odločitve o gradnji energetskih objektov v prihodnosti, saj sta priprava dokumentacije in umeščanje objektov v prostor dolgotrajna postopka. Zato naj se nemudoma začnejo sprejemati odločitve za umeščanje ustrezne energetske infrastrukture, ki bo podpirala slovensko samozadostnost pri oskrbi z energijo po konkurenčnih cenah. Poleg tega pa Slovenija potrebuje razvojni načrt.

Kot so zaključili, ima Slovenija kot trenutno predsedujoča Svetu EU enkratno priložnost, da prevzame pobudo na področju ukrepov in na Vrhu predsednikov vlad 21. in 22. oktobra predlaga bolj učinkovite ukrepe za gospodarstvo, kot jih je predstavila Evropska komisija. Prav tako je potrebno dobro izkoristiti sestanek ministrov za energijo držav članic, ki bo potekal 26. oktobra. (pb)