Izvajanje podnebnih ukrepov moramo takoj okrepiti

Iz njega je razvidno, da čeprav bo Slovenija na področju emisij, ki niso vključene v evropsko shemo za trgovanje z emisijami, cilj za leto 2020 dosegla, vendar to za doseganje ciljev v letih 2030 in 2050 ne bo dovolj. Za uspešno blaženje podnebnih sprememb morata biti zmanjševanje emisij in prehod v podnebno nevtralnost uvrščena visoko med nacionalne politične, razvojne in izvedbene prioritete. Ob tem je treba zagotoviti ustrezno organiziranost ter število in usposobljenost sodelavcev pristojnih služb za podnebne spremembe, vključiti podnebno ukrepanje v sektorske in horizontalne programe, finančne načrte, ustrezno nadgraditi izvajanje in spremljanje podnebnih ukrepov ter jih po potrebi dodatno usmerjati. Potrebno je takojšnje izvajanje ukrepov v polnem obsegu, kot je to že načrtovano v sprejetih dokumentih NEPN, Dolgoročni strategiji energetske prenove stavb do leta 2050. Izvajanje ukrepov ni pomembno samo z vidika doseganja ciljev, ampak ustvarja tudi nova delovna mesta in prispeva k bolj samostojni, prožni, odporni in zdravi družbi ter je vodilo uspešnega zelenega okrevanja po pandemiji.

Z blaženjem podnebnih sprememb se izpolnjuje tudi volja državljanov. V Sloveniji je v raziskavi Flash Eurobarometra (avgust 2021) 40 odstotkov vprašanih ukrepe proti podnebnim spremembam navedlo kot najbolj pomembno politično prioriteto, ki bi jo moral obravnavati evropski in z njim tudi slovenski parlament. Ukrepanje proti podnebnim spremembam podpira tudi stroka na globalni ravni. Ta ugotavlja, da smo segrevanje ozračja in s tem podnebne spremembe povzročili ljudje. Nekaterih podnebnih sprememb kratkoročno ne moremo več preprečiti, za njihovo omejitev pa je treba takoj in močno zmanjšati emisije in drugih toplogrednih plinov.    

Emisije izven EU-ETS v okviru tega cilja so se leta 2019 zmanjšale za 2 odstotka in so bile za 11,9 odstotka nižje od cilja za leto 2020. Ravno tako bo leta 2020 dosežen tudi obvezujoč cilj, ki ga ima Slovenija na področju energetske učinkovitosti. Raba primarne energije se je namreč leta 2019 zmanjšala že drugo leto zapored, tokrat za 1,8 odstotka in je bila šest odstotkov pod ciljno vrednostjo za leto 2020. Obvezujoč cilj, ki ga ima Slovenija na področju OVE, pa leta 2020 ne bo dosežen. V letu 2019 je bil delež OVE v bruto rabi končne energije z 22 odstotki kar 3-odstotne točke nižji od cilja za leto 2020, od leta 2010 pa se je povečal za samo 1,6-odstotne točke.

Metodologija za pripravo Podnebnega ogledala je bila razvita v okviru projekta LIFE Podnebna pot 2050, Podnebno ogledalo 2021, ki mu bo prihodnje leto sledilo še Podnebno ogledalo 2022, pa so na Centru za energetsko učinkovitost Instituta »Jožef Stefan« v sodelovanju s PNZ svetovanje projektiranje, Kmetijskim inštitutom Slovenije in Gozdarskim inštitutom Slovenije pripravili v okviru posebne naloge za Ministrstvo za okolje in prostor. Kazalniki, ki kažejo doseganje ciljev skupno in po posameznih sektorjih, bodo na spletni strani ARSO dostopni v prvi polovici oktobra 2021. Podnebno ogledalo 2021 sestavlja šest zvezkov (Cilji, Promet, Stavbe, Kmetijstvo, Ostali sektorji, Večsektorski ukrepi), ki jim je dodan še povzetek za odločevalce.

Prva tri Podnebna ogledala, ki jih je Center za energetsko učinkovitost Instituta Jožef Stefan s partnerji pripravil v projektu LIFE Podnebna pot 2050, so bila pri strokovnjakih, odločevalcih, predstavnikih nevladnih organizacij in drugih zainteresiranih dobro sprejeta. Letos se v okviru vzpostavljenega sistema za spremljanje izvajanja ukrepov za zmanjševanje emisij nadaljuje že s četrtim Podnebnim ogledalom. To je tudi prvo ogledalo, ki je bilo pripravljeno brez podpore evropskih sredstev. Spomladi leta 2022 bo pripravljeno še Podnebno ogledalo 2022, ki bo obenem zadnje še namenjeno pregledu doseganja ciljev in izvajanja ukrepov iz Operativnega programa ukrepov zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2020.