Javnost v pričakovanju odgovorov na številna vprašanja

Njen namen je pridobiti mnenja in stališča  strokovne in širše javnosti za  pripravo bodočega Energetskega koncepta Slovenije in za njegovo kasnejšo obravnavo na matičnem delovnem telesu.

Javna predstavitev mnenj naj bi podala odgovore na številna vprašanja, ki se porajajo v javnosti, ne samo glede energetskega koncepta ampak tudi o slovenski energetiki nasploh.

Med drugim bodo udeleženci javne predstavitve izvedeli, v kateri fazi je nastajanje energetskega koncepta Slovenije ter katere vsebinske in časovne okvire si je pri tem postavilo pristojno ministrstvo. Od pristojnih bodo lahko slišali, kdaj bo objavljena dolgoročna strategija za spodbujanje naložb v energetsko prenovo stavb, ki bi jo vlada morala sprejeti v treh mesecih po uveljavitvi energetskega zakona, to je v juniju 2014. Javnost zanima tudi, kako namerava vlada udejanjiti določilo energetskega zakona, ki pravi, da imajo ukrepi za doseganje prihrankov energije prednost pred gradnjo novih zmogljivosti, ob enakih specifičnih stroških in ohranjanju obstoječe zanesljivosti energetskega sistema. Zelo pomembno bo izvedeti tudi, kakšna je trenutna vizija pripravljavcev koncepta do leta 2030 in do leta 2050. 

Udeleženci pričakujejo tudi odgovore na vprašanja, kako bi lahko gospodarske družbe povečale energetsko učinkovitost in s tem zmanjšale proizvodne stroške, kako bo energetski koncept usklajen s podnebnimi politikami, kakšne usmeritve za strategijo energetskega koncepta predlagajo nevladne organizacije ter kolikšen je potencial povečanja energetske učinkovitosti in kako bi slednje vplivalo na gospodarsko aktivnost in zaposlenost. Energetski koncept mora podati tudi odgovore na to, kako nadomestiti fosilne energente z lokalnimi OVE in kakšen vpliv bo imela nadomestitev na gospodarsko aktivnost in zaposlitev ter ali bi bilo mogoče z lokalnimi OVE do leta 2050 doseči cilja nizkoogljične družbe in energetske samooskrbe Slovenije.

Ostajajo še številne neznanke

Energetski koncept ne sme zaobiti tematike elektromobilnosti, zato so še kako pomembni odgovori na vprašanje, kakšni so kratkoročni in dolgoročni vplivi elektromobilnosti na okolje in na proizvodne kapacitete. Javnost zanima tudi, kakšne potrebe po novih izdelkih in storitvah poraja prehod v nizkoogljično družbo in kako bo vplival na gospodarsko aktivnost in zaposlenost, ali naj imajo investicije v zanesljivost oskrbe prednost pred gradnjo prenosnih kapacitet ter s kakšnimi ukrepi preprečiti vse bolj razširjeno energetsko revščino.

Zelo aktualno vprašanje, na katero je treba najti odgovor je, kakšni bodo instrumenti za realizacijo načrtov iz koncepta, ki bodo gotovo vključevali tudi  pametna omrežja, predvsem tudi v luči današnje ranljivosti distribucijskega in prenosnega omrežja ter ob trenutni investicijski politiki. Enako velja tudi za vprašanje, kako realizirati energetski koncept v investicijskem delu, če ne bo ustrezneje urejeno umeščanje energetskih objektov v prostor. Treba bo doreči, kakšna je vizija trajnostne mobilnosti za področji cestnega in železniškega prometa v okviru energetskega koncepta ter ali oziroma v kolikšni meri se bo nadaljevala politika vlaganj v drage tehnologije OVE, ki se sofinancirajo iz omrežnine za električno energijo. Ne vemo, ali bo Slovenija v obdobju do 2050 neto uvoznik ali izvoznik električne energije ali tranzitna (prenosna) povezava med področji EU, kar narekuje gradnjo prenosnih poti. Javnost zanima tudi, kako bo energetski koncept podpiral oziroma vključeval strategijo Pametne specializacije, ali bodo že v fazo priprave oziroma snovanja koncepta ustrezno vključeni tudi vsi deležniki, vključno z elektrogospodarskimi podjetji ter, ali se bo spremenilo sedanje razmerje vlaganj in podpor, ko je za subvencije za OVE namenjeno več  sredstev kot za celotne investicije v distribucijsko in prenosno omrežje.

Javnost od pristojnih pričakuje odgovore na vprašanja, kateri ukrepi so predvideni za odpravo nesorazmerij na trgu električne energije, ki so posledica spodbud v OVE ter na kakšen način je predvideno zagotavljanje zanesljivosti delovanja elektroenergetskega sistema in razpoložljivosti proizvodnih virov, zlasti ob upoštevanju razmer na trgu električne energije, ki ne omogočajo  rentabilnega delovanja sistemskih virov, niti investicij vanje. Najti je treba tudi odgovor na vprašanje, kateri ukrepi so predvideni za spodbujanje energetske učinkovitosti na strani porabe in proizvodnje energije. 

Javnost pričakuje še, da bo izvedela, ali bo koncept upošteval tudi prizadevanja, ki gredo v smeri povezovanja prenosnih omrežij znotraj EU in vzpostavitvi t.i. energetske unije, kako bo energetski koncept usklajen s strategijami gospodarskega razvoja oziroma kako bo vplival na sprejem predvidenih ukrepov za konkurenčnost gospodarstva. Ali so v sklopu koncepta predvideni ukrepi za spodbujanje raziskav, razvoja in inovacij s področja učinkovitejše rabe in pretvorbe energije, ali koncept predvideva združitev dveh energetskih stebrov ter kako bo država zagotovila družbeno odgovornost vseh energetskih podjetij pri povračilu okoljske škode ter enakopravni vključenosti lokalnih skupnosti pri tem pa so še vprašanja, ki jih bodo udeleženci posveta naslovili na pristojne. (pb)