Jedrska energija za novo Evropo 2015

Konferenco tradicionalno organizira Društvo jedrskih strokovnjakov Slovenije, ki je bilo ustanovljeno leta 1991 in združuje ne le jedrske strokovnjake, ampak vse, ki jih to področje zanima. Po besedah predsednika programskega odbora dr. Igorja Jenčiča, konferenca sodi med odmevnejše strokovna srečanja v Evropi, letos pa se jo poleg strokovnjakov iz znanstveno-raziskovalnih ustanov, industrije in upravnih organov iz evropskih držav, udeležujejo tudi predstavniki ZDA, Brazilije in Združenih arabskih emiratov, kjer kljub bogati založenosti z nafto, gradijo štiri nove nuklearke. Letošnje srečanje bo namenjeno predstavitvi najnovejših dosežkov s področja jedrske znanosti, izkušenj drugih držav in vlogi jedrske energije pri oblikovanju trajnostne energetske prihodnosti sveta.
Kot je bilo izpostavljena na današnji novinarski konferenci, so podnebne spremembe oblikovale jasno sporočilo o pomenu jedrske energije kot tehnološko zrelega in zanesljivega nizkoogljičnega vira električne energije, ki lahko v kombinaciji z drugimi čistimi viri energije pomembno prispeva k zanesljivosti oskrbe in uresničevanju globalnih ciljev za omejitev podnebnih sprememb. Kot je bilo slišati, konferenca z vsebinami, povezanimi z znanstvenimi dosežki na tem področju in predstavitvami izkušenj drugih, prihaja ravno ob pravem času, saj tudi v Sloveniji potekajo razprave o energetski prihodnosti, v katri naj bi pomembno vlogo ohranila tudi jedrska energija.

Brez jedrske energije ne bo mogoče izpolniti podnebnih ciljev

Predsednik društva jedrskih strokovnjakov Slovenije dr. Marko čepin je ob predstavitvi društva izpostavil, da jedrska energija pomembno prispeva k kakovostnejšemu življenju na številnih področjih, kjer sta v ospredju uporaba v medicini in pri proizvodnji električne energije. Kot je poudaril, je bila odločitev o gradnji nuklearke pri nas pametna odločitev, saj NEK prispeva pomemben delež k pokrivanju potreb po električni energiji, pomeni neprecenljiv prispevek k ohranjanju okolja in omogoča konkurenčno oskrbo slovenskega gospodarstva z energijo. Kot je še dejal, v društvu zato pozdravljajo predlog osnutka energetskega koncepta, v katerem jedrska energija ohranja pomembno mesto pri oskrbi z elektriko tudi v prihodnje. Ob tem je še omenil, da sodi krška nuklearka med najboljše tovrstne objekte na svetu, slovenski jedrski strokovnjaki pa uživajo velik ugled v tujini, kar ne nazadnje potrjuje tudi dobra obiskanost in zanimanje za omenjeno konferenco. Društvo jedrskih strokovnjakov je sicer vključeno tudi v aktivnosti globalne kampanje Nuclear for Climate, v katero je vključenih blizu 50 tisoč strokovnjakov iz vsega sveta, ki verjamejo, da pomeni jedrska energija pomembno orodje za boj proti podnebnim spremembam.
Zanimiva je bila tudi predstavitev dr. Romane Jordan iz IJS, ki je poudarila, da je jedrska varnost v veliki meri odvisna ne le od tehnologij, ampak tudi ustrezne usposobljenosti in izkušenosti strokovnjakov, ki se ukvarjajo s tem področjem. Domače raziskave in izobraževanje so po definiciji mednarodne agencije za atomsko energijo neločljiv del nacionalne infrastrukture za jedrsko varnost, je dejal dr. Jordan in dodala, da ima na domačih tleh največ znanja in izkušenj na tem področju ravno Inštitut Jožef Stefan. Raziskovanju na jedrskem področju daje velik pomen tudi EU, kjer je v okviru programa Euratom na voljo 2,4 milijarde evrov sredstev za raziskave na področju fisije, fuzije in ravnanja z radioaktivnimi odpadki. Na IJS se z raziskavami na tem področju dnevno ukvarja okrog 50 raziskovalcev, še približno toliko pa jih je povezanih preko mejnih področjih. Inštitut tako deluje na petih ključnih področjih, kjer poleg raziskav, podajajo tudi strokovna mnenja, izvajajo podiplomski študij, usposabljajo bodoče jedrske strokovnjake in izvajajo izobraževanja javnosti o jedrskih tehnologijah. Slovenska jedrska stroka je na izjemno visoki ravni, je sklenila dr. Jordanova. Z dolgoročno opredelitvijo za izrabo jedrske energije pa bi ne le ohranili pomembno strokovno jedro, temveč bi se zagotovo povečalo tudi zanimanje za tovrstni študij med mladimi.
Da je jedrska energija pomemben element pri zagotavljanju zanesljive oskrbe z električno energijo  in razvoju slovenskega gospodarstva in družbe tudi v prihodnje, je bil mnenja tudi predsednik uprave NEK Stane Rožman, ki je poudaril, da krška nuklearka pokriva skoraj 40 odstotkov potreb po električni energiji, z posodabljanjem in nadgrajevanjem dosega visoke varnostne standarde in z konkurenčno proizvodnjo tudi lepe poslovne uspehe. Pomembno je, da ima jedrska energija v Sloveniji svoje mesto in pozicijo, nuklearka pa na voljo 600 visoko usposobljenih strokovnjakov, ki ob podpori zunanjih strokovnih ustanov dosegajo zavidljive rezultate, ki so prepoznani tudi v širšem okolju. Vzorčno vzorno je tudi sodelovanje z lastnikom iz sosednje države, saj se meddržavni sporazum dosledno izvršuje in spoštuje. Kar nas veseli, je sklenil Stane Rožman, je, da so končani upravni postopki, ki zagotavljajo dolgoročnost obstoja jedrske energije v Sloveniji in da je bila v tej smeri sprejeta tudi podjetniška odločitev obeh lastnikov, ki se podobno, kot današnji govorci, strinjajo, da gre v primeru jedrske energije za doseganje vseh treh ciljev trajnostne energetike – zanesljive, okoljsko sprejemljive in konkurenčne oskrbe. (bj)