Julija iz domačih elektrarn za petino manj elektrike

Poglavitni razlog za takšno odstopanje v primerjavi z lani je predvsem redni remont bloka 6 v Šoštanju, ki so ga končali šele proti koncu meseca. Tako je iz šoštanjske lokacije bilo julija v prenosno omrežje oddanih zgolj 35 odstotkov lanskih primerjalnih količin ali natančneje le 135 milijonov kilovatnih ur. Na drugi strani pa so hidroelektrarne skoraj ujele lanske primerjalne številke in z skupno oddanimi 423,2 milijona kilovatnih ur za lanskim julijem zaostale zgolj za pol odstotka. Sedmi letošnji mesec so sicer najbolj ugodne hidrološke razmere imeli na Soči, pri čemer so v tamkajšnjih elektrarnah proizvedli 44,3 milijona kilovatnih ur ali za skoraj 28 odstotkov več kot v enakem času lani. Drava se je znova potrdila kot reka z najbolj konstantnim pretokom, saj so Dravske elektrarne tudi julija uspele ohraniti visoko raven proizvodnje in v prenosno omrežje oddale 328, 8 milijona kilovatnih ur ali le 0,6 odstotka manj kot julija lani. Kot najbolj muhasta pa se je pokazala reka Sava, pri čemer so elektrarne v njenem zgornjem in spodnjem toku julija oddale 50,1 milijona kilovatnih ur in s tem za dobrih 16 odstotkov zaostale za lanskimi primerjalnimi rezultati. Na približno lanski ravni je bila tudi proizvodnja Nuklearne elektrarne Krško, ki je k pokrivanju potreb v Sloveniji in na Hrvaškem prispevala nekaj manj kot 502 milijona kilovatnih ur ali le za 1,3 odstotka manj kot lani. Drugače pa so domače elektrarne julija v prenosno omrežje oddale milijardo 68,8 milijona kilovatnih ur, kar je bilo za 20,1 odstotka manj kot v tem času lani. Za pokritje potreb smo morali 658,6 milijona kilovatnih ur uvoziti, kar je bilo za 8,9 odstotka več kot lani, v sosednje elektroenergetske sisteme pa smo oddali 675,3 milijona kilovatnih ur ali za skoraj tretjino manj elektrike kot lani.
Drugače pa je bilo iz domačih elektrarn v prvih sedmih letošnjih mesecih v prenosno omrežje kljub daljšim rednim remontom v NEK in TEŠ oddanih kar 7 milijard 783 milijonov kilovatnih ur električne energije, kar je bilo le za slab odstotek manj kot lani in za 2,9 odstotka nad prvotnimi bilančnimi napovedmi. Zasluga temu gre predvsem izjemni proizvodnji hidroelektrarn v prvi polovici leta, saj so te od začetka leta do konca julija že zagotovile 3 milijarde 101,6 milijona kilovatnih ur oziroma kar 27,4 odstotka več kot v enakem lanskem obdobju in za dobro petino več kot je bilo sprva načrtovano.