Kaj energetiki prinaša nov koalicijski sporazum?

Koalicijski sporazum o sodelovanju v vladi za obdobje 2018 do 2022, ki so ga v sredo slavnostno podpisali predstavniki petih koalicijskih strank, posebno poglavje namenja tudi energetiki. Poglavitno vladno usmeritev nakazuje že njegov naslov, ki se glasi Energetsko učinkovita država z vključevanjem obnovljivih virov. Ta se resnici na ljubo sicer bistveno ne razlikuje od dosedanjih državnih usmeritev na področju energetike, pri čemer so ključne smernice bile tako in tako določene že s potrditvijo zavez, ki jih je na področju podnebno energetskih ukrepov začrtala Evropska unija. Tako naj bi tudi v Sloveniji v naslednjih letih bila v ospredju zaveza razogljičenju in posledično postopna zamenjava fosilnih goriv z obnovljivimi viri, pri čemer naj bi največ pozornosti namenili našemu največjemu potencialu, to je izrabi hidroenergije. Pri tem je poudarek dan predvsem dokončanju verige HE na spodnji Savi in začetku gradnje prvih elektrarn na srednji Savi, pri čemer je v sporazumu tudi izrecno zapisano, da hidroelektrarn na Muri, ki bo deležna posebne zaščite, ne bomo gradili.
Drugače pa sporazum med največjimi energetskimi izzivi navaja vzpostavitev sodobne energetske zasnove in učinkovito upravljanje energetskega področja, povečanje deleža obnovljivih virov energije in v okviru tega povečanje izrabe potenciala hidroenergije, povečanje energetske učinkovitosti, predvsem z energetsko prenovo stavb, vzpostavitev čim večje energetske samozadostnosti in spodbujanje samooskrbe ter zgraditev sodobnega energetskega omrežja.

V prihodnje večji poudarek povezovanju področij

V sporazumu je med drugim, poleg čim prejšnjega sprejema Energetskega koncepta Slovenije, dopolnitev Energetskega zakona, posodobitve Akcijskega načrta za obnovljive vire in priprave državnega energetsko podnebnega načrta, tudi navedeno, da naj bi glede na potrebo pospešene digitalizacije energetskega in sočasnega razvoja komunikacijskega področja za potrebe vzpostavitve pametnih omrežij pri razogljičenju družbe ter izkoriščanju sinergij sočasne gradnje teh infrastruktur spodbudili tudi intenzivnejše sodelovanje med Agencijo za komunikacije ter Agencijo za energijo. Hkrati pa naj bi energetska omrežja gradili v največji možni meri hkrati z gradnjo drugih omrežij (širokopasovne povezave, kolesarske poti, drugo javno omrežje).
Poleg tega naj bi bolj usklajeno kot doslej potekalo tudi sodelovanje med Ministrstvom za infrastrukturo in Ministrstvom za okolje. Kot je znano, energetikom največ preglavic povzroča ravno umeščanje objektov v prostor, pri čemer se vsaj za nekatere manjše projekte obetajo boljši časi. Tako naj bi vlada proučila možnost, da bi umeščanje nekaterih energetskih objektov, kot so male HE in vetrne elektrarne, ki nimajo regionalnega vpliva, z države prenesli na lokalne skupnosti.
Med zanimivejšimi zamislimi na področju energetike je še vzpostavitev energetskih zadrug, ki naj bi prispevale k večji lokalni samoooskrbi z energijo v povezavi z izkoriščanjem različnih virov obnovljive energije.

Koalicijski sporazum je sicer v celoti dostopen na tej povezavi.

1128

Tags: energetska politika

Novice

Kaj energetiki prinaša nov koalicijski sporazum?