Kdo, kam in kako usmerja OVE v Sloveniji?

Piše:Franko Nemac, direktor Agencije za prestrukturiranje energetike
Pripravlja in vodi projekte s področja obnovljivih virov in učinkovite rabe energije.

Na evropski ravni je prehod na OVE usmerjan z direktivami, države članice pa skušajo povečanje deleža OVE doseči s finančnimi in drugimi spodbudami.

Obnovljivi viri energije, elektromobilnost, shranjevanje energije v baterijah, vodik in gorivne celice ter pametna omrežja, so povezani deli iste zgodbe - energetske prihodnosti. Njihove skupne točke so »know how«, nove tehnologije, prenos in obdelava podatkov, proizvodnja opreme in industrija. Če se to upošteva pri razvojnih politikah, potem bomo dobili delovna mesta in gospodarski razvoj, sicer pa le stroške, nerealna pričakovanja in slabe rezultate.

Tradicionalna energetska podjetja skrbijo za načrtovanje, izgradnjo, vzdrževanje, za razpoložljivost fosilnih energentov, proizvodnjo v nuklearki, termoelektrarnah in velikih hidroelektrarnah ter za oskrbo z energijo preko omrežij. Svoje delo, v zadovoljstvo nas vseh, opravljajo dobro.

V zadnjem desetletju pa vse več beremo in poslušamo o potrebnem prehodu na OVE in z njimi povezanimi tehnologijami. Prehod na čistejše in trajnejše energetske vire je potreben zaradi negativnih vplivov, ki jih raba fosilnih goriv povzroča, tako lokalno kot globalno. Dosedanji razvoj OVE v Sloveniji je bil zelo stihijski in sektorsko omejen na energetiko. Država je nekritično podpirala izgradnjo naprav. Za proizvodnjo opreme in industrializacijo OVE pa ni bilo nikakršnega posluha. 

Ali je možno in modro tudi nadaljnji razvoj OVE in povezanih tehnologij, voditi enako? Posameznik, mali investitor (gospodinjstvo, kmet, podjetnik), sicer lahko postavi lastno sončno elektrarno. Ne more se pa ukvarjati z meritvami sončnega sevanja, prostorskim planiranjem – na katero streho sodi sončna elektrarna in na katero ne, kakšna sme biti barva in videz strehe, presojati med tehnologijami, usmerjati arhitekte ali industrijo in podobno. Enako velja tudi za vse druge OVE.

Dosedanji razvoj OVE je potekal praktično brez strokovnega sodelovanja tradicionalnih energetskih podjetij, inštitutov in institucij države. Kdo bo poskrbel, da bomo slovenski državljani dobili relevantne podatke o sončnem obsevanju, energetskem potencialu vetra, lesni biomasi ali temperaturah zemlje na različnih globinah? Podatki s katerimi razpolagamo so zastareli, pomanjkljivi in tudi netočni. 

Kdaj bomo v Sloveniji dočakali inštitut ali institucijo, takšno, kot je denimo nemški Frunhoferjev Inštitut? Imamo državo, ki je naklonjena OVE in energetska podjetja v pretežni državni lasti. Ustanovitev in delovanje take institucije, s podporo in financiranjem energetskih družb, tako ne bi smel biti večji problem. 

Koristi bi bile zagotovo večstranske, od bolj premišljenih izpeljav podpornih shem, debirokratizacije, ustrezne integracije OVE na stavbe, v prostor in v energetski sistem, pridobivanje sredstev iz evropskih programov, proizvodnja opreme za svetovne trge in posledično nova delovna mesta in hitrejši, v prihodnost orientiran gospodarski razvoj.