Končna raba energije je bila lani za devet odstotkov manjša kot leto prej

Statistični urad RS je objavil podatke o končni rabi energije v Sloveniji v minulem letu, iz katerih izhaja, da smo bili lani 45-odstotno uvozno odvisni. Da ta odstotek ni še višji gre zasluga tudi dejstvu, da je bila domača proizvodnja energije v Sloveniji lani za štiri odstotke večja kot v 2019, hkrati pa končna raba energije za devet odstotkov manjša. Za oskrbo z energijo je bilo v Sloveniji v letu 2020, če upoštevamo uvoz in izvoz energije, na voljo skoraj 267.000 TJ. V strukturi oskrbe z energijo so tudi lani prevladovali naftni proizvodi, katerih delež je bil 29-odstoten; delež jedrske energije je znašal 25 odstotkov, delež energije iz obnovljivih virov (vključno s hidroenergijo) 19 odstotkov, delež premoga 16 odstotkov in delež zemeljskega plina 11 odstotkov.
Drugače pa smo iz domačih virov lani uspeli zagotoviti 153.000 TJ, pri čemer je bilo 45 odstotkov te energije jedrska energija, 31 odstotkov jo je bilo pridobljeno iz obnovljivih virov energije (skupaj s hidroenergijo), skoraj 24 odstotkov pa iz premoga. Iz preostalih virov je bilo proizvedene zgolj 0,1 odstotka energije. Po začasnih podatkih je bil delež OVE lani nekoliko večji kot leto prej, in sicer za 2,2 odstotne točke ter naj bi tako dosegel 24,16-odstotni delež v končni bruto porabi električne energije, kar pomeni, da smo se precej približali ciljnemu 25-odstotneme deležu za leto 2020.

Največji delež energije še naprej porabimo v prometu

Končna raba energije v Sloveniji je v letu 2020 znašala skoraj 188.000 TJ oziroma za devet odstotkov manj kot v letu 2019. Pri tem se je glede na leto prej najbolj zmanjšala raba energije v prometu, in sicer za več kot 18 odstotkov, ki pa s 35-odstotnim deležem kljub temu ostaja največji porabnik energije. Drugi največji porabnik je bila lani z 28-odstotnim deležem predelovalna industrija z gradbeništvom, sledila pa so gospodinjstva s 24 odstotki ter druga raba s 13 odstotki. V strukturi končne rabe energije so sicer v letu 2020 največji delež predstavljali naftni proizvodi (42 odstotkov), sledili so električna energija (25 odstotkov), obnovljivi viri energije (15 odstotkov), zemeljski plin (13 odstotkov), toplota (4 odstotke) in trdna goriva (1 odstotek).