Krepitev sodelovanja za boljše delovanje mest in regij

Na Ljubljanskem gradu je konec prejšnjega tedna potekal že 9. Ljubljana Forum, katerega osrednja tema je bila trajnostna, pametna in vključujoča prihodnost mest. Udeležence tega srečanja sta nagovorila župan mesta Ljubljane Zoran Janković in Blaž Golob, predsednik Ljubljana Foruma iz Inštituta GFS. Ob koncu uvodnega dela pa je bil podpisan Memorandum o razumevanju in sodelovanju med evropskimi in latinskoameriškimi hubi ter združenji na področju pametnih mest.

Osrednji nagovor je imel ugledni strokovnjak za področje pametnih mest Lorenzo Madrid, ki je predstavil vizijo pametnih mest, možnosti digitalne transformacije mest in razlike med različnimi verzijami pametnega mesta, ki varirajo od 1.0 do 3.0. Med ključnimi značilnostmi pametnega mesta je izpostavil pametne meščane, opolnomočene prebivalce mest, ki imajo za svoje odločitve na voljo ravno prav podatkov. Če imata pametno mesto 1.0 in 2.0 že vzpostavljene avtomatizirane operacije, integrirane storitve (IoT sisteme, big data), potem lahko pametno mesto 3.0 opišemo kot mesto, ki razmišlja, ima vzpostavljeno avtonomno upravljanje, podatkovno analitiko in umetno inteligenco. Ključno pri vsem pa je seveda, da so meščani informirani.

V okviru foruma je potekala tudi okrogla miza županov in predstavnikov mest, na kateri so sogovorniki predstavili primere dobrih praks ter vlogo prestolnic s tega območja v bodoči Evropi. Poleg ljubljanskega župana Zorana Jankovića so sodelovali še Vojko Obersnel, župan Reke, Mičo Mičić, župan Bijeljine, Igor Radojičić, župan Banja Luke, Anuela Ristani, podžupanja Tirane, Levent Kasemi, direktor javnih služb Prizrena ter Daniela Strassl, namestnica direktorja za gradnje mesta Dunaj. 

Strokovnjaki so v predstavitvah precejšnjo pozornost namenili velikim infrastrukturnim projektom in novim nastajajočim tehnologijam v procesu digitalne preobrazbe Evrope. Poudarki so bili predvsem na konceptu mesta dobrega počutja, na izzivih za razvoj pametnih, trajnostno vključujočih mest, na finančnih mehanizmih in novih poslovnih modelih ter na industrijskih rešitvah za mesta, povezovanju ljudi, prepoznavanju novih projektov in nadaljevanju podjetništva.

Zanimivo predstavitev je podal tudi mag. Uroš Salobir iz Elesa, ki je predstavil trenutno največje Elesove inovacijske projekte za razvoj pametnih omrežij - SINCRO.GRID, NEDO in FutureFlow. Poudaril je, da za trajnostno prihodnost in razvoj mest zgolj uvajanje pametne infrastrukture in vključevanje odjemalcev ne bo dovolj. Potrebno bo poskrbeti tudi za večjo odpornost omrežja. Kot primer je omenil žled leta 2014, ko je bila oskrba Ljubljane z električno energijo resno ogrožena, saj v Ljubljani, podobno kot v večini evropskih prestolnic, ni vzpostavljene celovite sheme odpornosti, ki bi mesto ubranilo pred tovrstnimi vremenskimi pojavi. Številni občutljivi odjemalci električne energije so sedaj v primeru izpada dobave električne energije odvisni zgolj od lastnih rezervnih napajalnih enot. ELES in Elektro Ljubljana bosta v sodelovanju z BTC in lokalno proizvodnjo za večjo odpornost omrežja na območju Ljubljane poskrbela z vzpostavitvijo sheme, ki bo lokalne generatorje, baterijske hranilnike električne energije in odjemalcev povezala s sistemskimi operaterji električne energije.

Ker se e-mobilnost vedno bolj širi, bo v mestih potrebno veliko narediti tudi na področju pametnega polnjenja e-vozil doma in na delovnih mestih. Torej povsod tam, kjer so avtomobili parkirani daljše časovno obdobje. Mag. Salobir je izpostavil, da bo za dobro uporabniško izkušnjo e-mobilnosti potrebno rešiti tudi vprašanja, povezana s t. i. šuko vtičnicami, kabli za polnjenje, zaračunavanjem polnjenja in drugimi nevšečnostmi, ki lahko vplivajo na uporabniško izkušnjo. Zaključil je, da moramo v večji meri prisluhniti današnjim uporabnikom električnih vozil, če želimo množičen prehod na trajnostno e-mobilnost.

Na tem forumu je sodeloval tudi Daniel Kozel iz Petrola, ki je predstavil rešitve vodnega kroga in e-mobilnosti. Zahteve za upravljanje javnih infrastrukturnih sistemov so čedalje večje, stroški obratovanja morajo ob vse boljših storitvah ostajati enaki ali nižji, sistemi pa morajo delovati varno, trajno in zanesljivo. Dodaten izziv je zavedanje o pomembnosti informacijske podpore pri upravljanju z infrastrukturo vodnega kroga. V Petrolu so zavezani k zagotavljanju varne in zanesljive oskrbe s pitno vodo in mestom pomagajo pri naslavljanju teh izzivov. Z njihovimi energetskimi in okoljskimi rešitvami podpirajo celoten vodni krog, neposredno pa se vključujejo vanj v fazah distribucije in čiščenja ter posredno v fazi proizvodnje. Kot eden večjih izzivov današnjega časa se pojavlja tudi mobilnost. Zato v Petrolu razvijajo številne storitve tudi na področju e-mobilnosti, od polnilne infrastrukture, do najema vozil in korporativnega najema vozil. Eden izmed njihovih ciljev je povečati možnosti mobilnosti za ljudi, in sicer tako, da je ta čistejša in vključuje alternativna goriva. Namen je povečati priročnost in praktičnost storitev skozi integracijo pametnih tehnologij v Petrolove storitve.

Kot že na prejšnjih tovrstnih strokovnih srečanjih se je tudi na 9. Ljubljana Forumu pokazalo, da forum predstavlja odlično priložnost za krepitev sodelovanja za boljše delovanje mest in regij v Evropi in po svetu ter za predstavitev industrijskih rešitev za mesta.