Leta 2013 sevalni vplivi pod avtoriziranimi mejami

Poročilo Nadzor radioaktivnosti v okolici Nuklearne elektrarne Krško za leto 2013, ki so ga na podlagi obsežnih meritev in analiz pripravili Institut Jožef Stefan, Ljubljana, Zavod za varstvo pri delu, Ljubljana, Institut Ruđer Bošković, Zagreb, NEK in MEIS, potrjuje, da so bili tudi v letu 2013 sevalni vplivi pod avtoriziranimi mejami. Ocenjena vrednost sevalnih vplivov (letne efektivne doze) NEK na prebivalstvo v neposredni okolici elektrarne je bila približno 0,2 % naravnega ozadja, ki ga povzročata radioaktivnost v zemlji in sevanje, ki prihaja iz vesolja.

Vpliv NEK na okolje se nadzira z merjenjem izpuščene radioaktivnosti (emisije) in z merjenjem vnosa radioaktivnih snovi v okolje (imisije). NEK meri radioaktivnost v izpustih odpadne vode v reko Savo in v izpustih iz ventilacijskega sistema v zrak. V okolici elektrarne so nameščene avtomatske merilne postaje. V okviru programa meritev radioaktivnosti v okolici NEK opravljajo neodvisne institucije iz Slovenije in Hrvaške obsežne meritve zraka, zemlje, vode, hrane in živinske krme na več deset lokacijah.

Vplivi jedrskih elektrarn na okolje so v primerjavi z vplivi na primer termoelektrarn izjemno majhni. Jedrske elektrarne namreč ne sproščajo v ozračje CO2 in torej ne prispevajo h globalnemu učinku tople grede. Izračuni tako kažejo, da uporaba jedrske energije Evropi letno prihrani izpust približno 800 milijonov ton CO2. Za enak prihranek bi morali na primer s cest umakniti kar 200 milijonov avtomobilov.

Vpliv radioaktivnega sevanja iz jedrskih elektrarn je kar 1000-krat manjši v primerjavi s sevanjem iz naravnega okolja. Za varnost pred sevanji iz elektrarne je temeljito poskrbljeno. V NEK bi v primeru nezgode vrsta zaporednih fizičnih pregrad preprečevala pobeg radioaktivnosti v okolje.

Med vplive NEK na okolje štejemo tudi segrevanje reke Save za nekaj stopinj. Savska voda v kondenzatorju ohladi paro in jo spremeni v vodo, ki jo črpalke potiskajo nazaj v uparjalnik. Pri pretvorbi toplotne energije v električno namreč zaradi narave fizikalnega procesa ni mogoče izkoristiti vse toplote. Tako del te toplote v obliki ogrete vode prehaja v reko Savo. (vh)